Člani aktiva novinarjev Dela včeraj niso podprli predloga uprave in nadzornega sveta o razrešitvi odgovornega urednika Darijana Koširja (na sliki skupaj z Andrijano Starina Kosem in Petrom Puhanom). Objavljamo zanimivo dopisovanje med Koširjem in predsednikom Delove uprave Jurijem Giacomellijem.
Včerajšnjega glasovanja se je udeležilo 131 članov aktiva, kar je več kot polovica upravičencev. Za predlog uprave je glasovalo 45 članov (34,35 odstotka), proti pa se je izreklo 84 članov (64,12 odstotka). Dve glasovnici sta bili neveljavni (1,53 odstotka), piše na spletni strani Dela.
Nadzorni svet Dela je 12. februarja sprejel predlog za začetek postopka razrešitve odgovornega urednika. Predsednik uprave Jurij Giacomelli pa namerava nadzornemu svetu za novo urednico predlagati Romano Dobnikar Šeruga.
O postopku za razrešitev Koširja bo nadzorni svet razpravljal v petek. Košir je sicer, kot poroča spletno Delo, prepričan, da zaradi visoke podpore lastniki na petkovi seji ne bodo mogli zaobiti volje kolektiva in bodo začeti postopek razrešitve zaustavili.
Objavljamo dopisovanje med Giacomellijem in Koširjem:
Koširjevo pismo novinarjem
Spoštovani kolegi,
kot veste, je nadzorni svet Dela, d. d., na seji 12. februarja na izrecni predlog predsednika uprave Jurija Giacomellija sprejel sklep o začetku (ampak zgolj o začetku) postopka za razrešitev odgovornega urednika Dela, izvršilni odbor aktiva novinarjev Dela pa je v skladu s pravili tega postopka za sredo, 3. marca, razpisal izrekanje kolektiva o (ne)podpori predlogu uprave za mojo razrešitev. Dovolite mi, da vam pred tem ključnim glasovanjem podam še nekaj svojih pogledov in stališč.
Vse, prav vse okoliščine tokratne moje razrešitve spominjajo na dogajanja pred poletjem 2005, ko me je sredi mojega prvega mandata odgovornega urednika začel razreševati tedanji predsednik uprave. Do česa je ta postopek pripeljal, ne bi obnavljal, ker so rane še preveč žive, vsekakor pa se je s tisto mojo razrešitvijo začela Delova dolgoletna agonija, v kateri smo že skorajda izgubili vse, kar se je izgubiti dalo (vključno z 20 tisoč kupci časopisa). In ko smo bili že prepričani, da smo sredi mojega drugega mandata odgovornega urednika razmere v časopisu in okoli njega le umirili ter da se vračamo na pota stare slave, je kot strela z jasnega prišel predlog za mojo (vnovično) razrešitev.
A temeljna razlika glede na leto 2005, zaradi česar vam pred glasovanjem tudi pišem, je, da so tokrat lastniki očitno pripravljeni prisluhniti tudi volji novinarskega kolektiva. Iz različnih pogovorov upravičeno sklepam, da te volje tokrat niso pripravljeni povoziti in so jo pripravljeni upoštevati. Kar je z njihovega stališča tudi edino razumljivo: negiranje volje kolektiva in vsiljevanje novega odgovornega urednika bi po eni strani vodilo k podobnim posledicam kot pred petimi leti, hkrati pa bi razkrilo, da tako kot tedaj tudi tokrat za razrešitvijo stoji „nekaj“ drugega, večjega. Kaj je to, bi se, sodeč po izkušnji, pokazalo že v nekaj tednih po razrešitvi.
Argumente za tokratno razrešitev je predsednik uprave navedel na seji nadzornega sveta in še bolj podrobno na zboru delavcev, tako da jih poznate in jih ne bi ponavljal. Človeka sicer mika, da bi z njimi polemiziral, a je škoda časa in truda; direktorjevi argumenti so namreč nekje med absurdnim in žaljivim do novinarskega kolektiva. Vse, kar bi rad odgovoril, pa lahko strnem v eno misel: izključne krivde za nastalo stanje za nazaj ne morem sprejeti (in vi tudi ne), glede na to, da po letu 2005 nikoli več nismo imeli normalnih pogojev za delo in skoraj nobene pomoči številnih uprav ali predstavnikov lastnikov. Vse, v kar je bilo uredništvo Dela zadnjih pet let vpeto, so bili politični in kapitalsko-zasebni pritiski na časopis eni strani ter na drugi strani zahteve za nenehno zmanjševanje proračunskih sredstev za delovanje časopisa. V zadnjem letu dni smo pri obeh pritiskih prišli do zgornje meje znosnega; ne pozabimo, da smo v lanskem letu zamenjali tri statutarne ureditve podjetja, tri nadzorne/upravne svete in kar pet predsednikov uprav/glavnih izvršnih direktorjev. V teh pogojih je bila za kolektiv Dela umetnost že preživetje, kaj šele sistematičen razvoj.
A vseeno imamo, ko se ozremo leto dni nazaj (ali pa do začetka mojega mandata v juliju 2008), dovolj razlogov, da smo na opravljeno ponosni. V lanskem letu nam je vendarle uspelo stabilizirati razmere znotraj časopisa in okoli njega, padanje naklade Dela in njegovega dosega se je ustavilo oziroma je bilo manjše od padcev pri primerljivi konkurenci (oziroma med tiskanimi plačljivimi dnevniki sploh), in kljub hudi gospodarski krizi smo leto 2009 v podjetju končali s skoraj milijonom evrov dobička iz rednega poslovanja, kar je po eni strani zasluga stabilnih naklad, glede na to, da so se prihodki od oglasov znižali za kar tretjino na letni ravni, na drugi strani pa je ta izpad dohodkov v glavnem pokril spet novinarski kolektiv z velikim odrekanjem pri varčevalnem programu, za kar se vam še enkrat javno zahvaljujem. In še tole: v lanskem letu se je delež novinarskega prihodka v skupnem prihodku podjetja s tradicionalnih 45 odstotkov zvišal na 60, v prvih dveh mesecih letos, ko oglasni prihodki – temeljna dejavnost, nad katero naj bi bedel predsednik uprave – znova padajo s 30-odstotnimi letnimi stopnjami, pa se bo delež prodaje časopisov v skupnih prihodkih podjetja zvišal na kar dve tretjini. V januarju letos smo pri prihodkih od naklade zabeležili indeks 104 glede na plan, v februarju pa bo ta zaradi rahle podražitve Dela še višji; hkrati nam od začetka leta raste naročniška naklada (več novih naročil kot odpovedi), kolportažna prodaja pa je višja od planskih številk in enaka lanski – zlasti je bilo odlično obdobje za prodajo v času olimpijskih iger.
Navsezadnje nam je v tem poldrugem letu uspelo tudi lepo preoblikovati in posodobiti časopis; uvedli smo regionalne strani (snopič), strani Panorame (reportaže), ukinili nesrečno večerno Delo in s tem dali redakciji možnost normalnega zaključevanja, Delo grafično posodobili in prenovili, v časopis smo vključili in razvili revijo Delo Mag kot prilogo, povezali spletno stran delo.si in video produkcijo studio.delo v integralni produkt (te dni štartamo tudi s povsem novo podobo spletne strani, ki ji rastejo dosegi), dodali smo časopisno prilogo New York Timesa kot imidž produkt (in s tem pospešili petkovo naklado), navsezadnje pa tudi preoblikovanje newsrooma in integracija že dajeta prve pozitivne učinke. Imidž časopisa Delo se je v javnosti zelo popravil, navsezadnje smo dobitniki letošnjega priznanja za najbolj zaupanja vredno blagovno znamko med časopisi, z nekaterimi temami v časopisu (Patria, zdravstvo, gradbeništvo, odnosi s Hrvaško itd) smo prišli prvi na trg in z njimi krepko vodimo, dva naša novinarja sta bila zato med nagrajenci Društva novinarjev, hkrati pa smo znova daleč prvi medij za veliko večino zunanjih avtorjev pri izbiri, komu bi dali intervju ali napisali članek; Sobotna priloga je bila zato tudi nagrajena s sredstvi medijskega sklada ministrstva za kulturo.
Nikoli nisem rekel, da kot odgovorni urednik nisem pripravljen na nadaljnje spreminjanje in izboljševanje časopisa in delovnega procesa v njem. Sam namreč precej natančno vem, kaj je treba storiti, da bo časopis še bolje deloval (pa sploh ne gre za hude posege). Ta načrt nadaljnje kadrovske prenove (zlasti pri nakupih najboljših novinarjev ter pri novi organizaciji dela v newsroomu) in prenove procesov delovanja sem v skupno obravnavo in realizacijo ponujal tudi predsedniku uprave, pa nikoli nisva prišla do prave razprave, ker je bil očitno že ob prihodu v podjetje odločen, da me zamenja.
Zaradi naštetega tudi vztrajam, da za razrešitev odgovornega urednika Dela ta hip ni nobenih utemeljenih poslovnih ali uredniških razlogov. Ti razlogi so skratka lahko zgolj in samo izven uredništva Dela.
In ker je očitno, da bo o usodi te moje razrešitve v veliki meri odločalo vaše glasovanje v sredo, vas prosim in pozivam, da se izrekanja udeležite v čim večjem številu in tako izrazite svojo voljo. Pri tem vem, da boste, kot ste še prav na vsakem glasovanju od leta 2003 naprej, tudi tokrat izrekli pravilno kolektivno oceno stanja in dogajanja. Problemi na Delu so v zadnjih sedmih letih nastajali v glavnem takrat, kadar lastniki vašega glasu niso upoštevali; upoštevali pa so ga žal samo dvakrat (od osmih glasovanj), pri obeh mojih imenovanjih (2003 in 2008, nazadnje s kar 72-odstotno podporo). A kot rečeno, trdno sem prepričan, da bo tokrat vaša volja obveljala; v vsakem primeru se bomo vsi do konca borili za to, da bo.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav.
Darijan Košir
odgovorni urednik Dela
Giacomellijevo pismo zaposlenim
Spoštovani sodelavke in sodelavci,
Zavedajoč se, da gre za pomembno odločitev za vse nas in na podlagi
izrecnih pozivov nekaterih med vami, naj se oglasim, čutim
odgovornost, da vam pred sredinim glasovanjem o mnenju uredništva tudi
pisno podam utemeljitve predloga za razrešitev odgovornega urednika
Dela Darjana Koširja in s tem prispevam k temu, da imate na razpolago
dovolj informacij za odločanje.
Na kratko: nadzornemu svetu sem tak predlog posredoval zato, ker
ugotavljam pomanjkanje verodostojnosti odgovornega urednika v notranji
in zunanji javnosti, ter kakovostne primanjkljaje, ki so predvsem
posledica razvojnega zaostajanja osrednjega slovenskega časnika. Zato
je sprememba v uredniškem vrhu Dela neizogibna, saj drugače
upravljanje sprememb v družbi ni uresničljivo, prihodnost pa nam
utegne ubežati za vselej.
Naj pojasnim podrobneje.
*Izhodišča*
Posledice zgrešenih strateških odločitev na eni strani ter vpliv
gospodarske krize skupaj s temeljnimi spremembami v časopisnem
založništvu na drugi je moč omiliti in izkoristiti v svoj prid le z
odločnim upravljanjem sprememb, ki naj vzpostavijo trdno zavezništvo
vseh deležnikov družbe. Upravljanje sprememb je moč utemeljiti le v
skupnih poslovnih ambicijah po rasti in nadaljnjem razvoju družbe, ki
naj krepi njen vodilni položaj v panogi v slovenski družbi in tudi
širše, in *v skrbi za verodostojnost medijev*, ki jih izdaja Delo.
Prav to sidrišče je bistven predpogoj za uspešno *oblikovanje
strateškega poslovnega načrta*, ki bo povezal ambicije vseh
udeležencev v skupno ost. Verodostojnost vseh medijev, ki jih družba
izdaja, in skrb za profesionalno in kakovostno novinarstvo lahko
predstavljajo pravo podlago za strateški zasuk, s katerim lahko družba
utemeljuje svoj smoter in načrtuje svojo prihodnost.
Upravljanje sprememb in priprava strateškega poslovnega načrta sta
zato dve oglišči trikotnika, katerega celoto opisuje še tretje, to je
*pregledno vodenje. Zanj so potrebni* vodilni ljudje na vseh ključnih
mestih. Ti bodo s svojimi znanji, sposobnostmi, verodostojnostjo in
voljo uspeli uresničiti zahtevno nalogo in rešiti vodilno medijsko
hišo pri nas ter ji na poti večletnega naprezanja povrniti zaupanje
bralcev, ugled pri poslovnih partnerjih in -- ne nazadnje -- poslovni
uspeh.
Le tako si lahko v resnici zamislimo uresničevanje odgovornosti
vodilne medijske hiše v povečevanju preglednosti delovanja družbenih
ustanov prek avtonomnega kakovostnega novinarstva.
Le tako lahko ubranimo delovna mesta in ustvarjamo nova.
Le tako lahko ciljamo na povečanje prihodkov, stabilno dobičkonosnost,
razvoj utrjenih poslovnih modelov. *Le po tej poti torej bo Delo
neodvisna mednarodna medijska skupina in naš skupen ponos*.
*Presoja*
Kot veste, sem se podrobneje posvetoval z številnimi med vami in si
ustvaril svoje mnenje. O njem sem spregovoril tudi z odgovornim
urednikom in o tem vodil odprt dialog. Svoje poglede in aktivnosti za
iskanje primerne rešitve sem predstavil tudi Aktivu novinarjev,
naposled pa tudi vsem vam. Odveč je poudarek, da je odločitev zorela v
tesnem dialogu s predstavniki lastnika družbe. Morda pa ni odveč
podčrtati, da gre za avtonomno, strateško odločitev, ki ji niso
botrovali prav nobeni drugotni vplivi, o katerih se prerada sprošča
domišljija... In niti tega ne, da se z odgovornim urednikom vsem
naprezanjem -- mojim in s strani nadzornikov - navkljub žal nisem
uspel oblikovati dogovora o skupnem delu v prihodnje.
S tako zbranimi informacijami sem lahko dopolnil znane podatke o
poslovanju uredništva, medijskega dela družbe nasploh, o dosegu Dela
in njegovih prilog ter prodani nakladi Dela v zadnjem petletnem
obdobju. Na tem mestu jih ne želim ponavljati, saj so vam ti podatki
znani in so tudi javni. Zadošča obisk internetne strani NRBja, MOSSa,
RPNja, ... Verjamem da so vam te kratice znane in novinarjev res ne bi
rad podučeval, kako do pravih podatkov.
V nadaljevanju podajam utemeljitve, kot sem jih posredoval nadzornikom
in sem jih za tem prebral tudi vam.
*Utemeljitve*
1. Časnik Delo je v preteklem obdobju utrpel močno zmanjšan ugled
zaradi pogojevanja uredniške politike lastniškim interesom pod
vodstvom prejšnje uprave slednjega, še zlasti pa zaradi
političnih vplivov, ki so se izražali tudi prek tedanjega
vodstva družbe. Odgovorni urednik v zunanji javnosti pooseblja
to obdobje in v njej nima zadostnega zaupanja. Kdo drug, kot
odgovorni urednik je prvi, ki se mora znati upreti, ki mora vsem
pritiskom navkljub zmoči modrost in pogum za kritično razsodbo?
Posledice se izražajo v upadanju branosti in prodane naklade Dela. Za
primerjavo lahko služita Nedelo, ki mu v vsem tem obdobju naklada ni
upadala, nasprotno, celo raste, in Slovenske novice, ki jih je
določenim omenjenim interesnim vdorom v uredniško politiko navkljub
naklada začela usihati šele v razmerah gospodarske krize in povečane
konkurenčnost Žurnala24. Upad Delove naklade lahko primerjamo tudi z
neposrednim konkurentom, ki v enakem obdobju sicer ni napredoval, a je
izgubil mnogo manj prodanih izvodov, kot Delo. Ob nadaljevanju tega
trenda nas utegne v letu dni prehiteti, izguba vodilnega položaja na
trgu pa je lahko za Delo pogubna.
2. V notranji javnosti odgovorni urednik ne uživa potrebnega
zaupanja zaradi uklanjanja omenjenim interesom v prejšnji točki.
Posledice se izražajo v dejstvu, da časnik vsakodnevno ne
nastaja teamsko, da so sodelavci povečini malo odzivni ali
neodzivni, nimajo lastnih pobud ali pa jih raje zadržijo zase,
in da jih je kar nekaj takih, ki so utrpeli krivice pri
opravljanju svojega poklica.
3. Naložba v integrirano redakcijo v vrednosti 2,6 milijonov evrov
je sicer izpeljana, zaradi nesodelovanja -- in morda
pomanjkljivega znanja, prenesenega v organizacijo, pa procesi ne
potekajo drugače, niso nič bolj integrirani in napredka v
kakovosti izdelka ni.
4. Najočitnejši dokaz za prejšnje je še skoraj povsem nedelujoč
sistem redakcijski DTI, za katerega so bili uredniki in tehnični
uredniki izšolani že pred letom dni, a še ni zaživel, opozorilom
ponudnika in oddelka za informatiko navkljub.
5. Kadrovska politika v uredništvu, ki je posledica tihega
nesodelovanja, je zato nagnjena k zaposlovanju novih ljudi,
čeprav je v redakciji zaposlenih objektivno dovolj -- prek 150
pišočih. Gre torej za sorazmerno neizkoriščenost avtorjev, ki ob
omejevanju drugih stroškov -- potnih, izobraževalnih in
avtorskih honorarjev -- le še povečujejo svoje nezadovoljstvo.
6. Izostaja vlaganje v mlade, v razvoj produktov in znanj. Tako ima
Delova internetna izdaja www.delo.si <http://www.delo.si
zastarel koncept, število bralcev stagnira in zaostaja za
konkurenti, celo za takimi, ki imajo objektivno mnogo manjšo
ciljno javnost. Za prenovo koncepta je potrebno predvsem novih
znanj in organizacijskih sprememb, ki izostajajo.
*Sklep*
Iz zapisanega torej sledi ocena, da časopis po tej poti ne more
nadaljevati. *In predsednik uprave se svoje odgovornosti ne more in ne
sme izogniti*. Zato sem nadzornemu svetu predlagal zamenjavo v vrhu
časopisa, saj se poslovni uspeh družbe Delo, d. d., in vsakega njenega
medija začne pri uspešnem uredništvu in kakovostnem novinarskem delu.
Na podlagi vašega mnenja in vseh drugih relevantnih dejstev bom
nadzorni svet pozval, da sprejme dokončno odločitev.
Lep pozdrav,
Jurij Giacomelli
Predsednik uprave
Koširjev odgovor na Giacomellijevo pismo
Spoštovani kolegi,
čeprav sem vam svoje mnenje pred jutrišnjim glasovanjem o predlogu
uprave za razrešitev odgovornega urednika poslal že v ponedeljek in
nimam k temu kaj dodati ali odvzeti, moram na podlagi nekaterih ocen, ki
jih je danes popoldan zapisal predsednik uprave v spodnjem mailu, vseeno
dodati nekaj pojasnil, da zadeve ne bodo obvisele v zraku in da se
enostransko interpretirana dejstva ne bodo štela kot edino merodajna.
Torej, zelo na kratko:
- o tem, ali ima odgovorni urednik verodostojnost v notranji javnosti,
boste jutri presodili vi, in predsednik uprave nima pravice, da to sodbo
nekritično izreka vnaprej in s tem kolektivu jemlje pravico do lastne
ocene. To sem povedal tudi članom nadzornega sveta, ki so zato sprejeli
odločitev, da se notranja verodostojnost odgovornega urednika natančno
izmeri. O verodostojnosti odgovornega urednika Dela v zunanji javnosti
pa so ocene lahko tudi precej drugačne, če ocenjevalec pogleda čez meje
nekaterih portalov in (desnih) tednikov.
- o domnevni "upogljivosti" odgovornega urednika nasproti prejšnjemu
predstavniku lastnika sem v javnosti povedal že veliko in ne bom
ponavljal. Dodal bom samo tole: če sem (in sem) parkrat "sklonil glavo",
kot je zapisal eden od kolegov, sem jo izrecno zato, da sem kolektiv na
drugi strani obvaroval pred še hujšimi posledicami. Nekomu, ki te
presije v Delu v zadnjih petih letih ni doživel na svoji koži, je to
seveda težko razumeti.
- primerjave o gibanju naklad Dela ter Nedela in Novic niso poštene v
nobenem primeru. A naj dodam: Nedelu je naklada zadnje mesece rastla
izključno zaradi zelo obsežne in temeljite naročniške akcije, zlasti med
bralci Novic, sicer pa je kolportažna naklada Nedela danes bistveno
nižja kot pred letom dni. Še tole: v zadnjem izmerjenem tednu se je tudi
naročniška naklada Nedela znižala za 450 izvodov. Naklada Novic pa se je
v zadnjem letu dni znižala za cca 10 tisoč izvodov, kar pa itak že veste.
- še bolj ne drži primerjava z naklado Dnevnika. V ponedeljek sem že
zapisal, da Delu naklada pada manj kot konkurenci. Podatki (prav jutri
bodo objavljeni najbolj sveži): od drugega do tretjega četrtletja 2009
(zadnje meritve) je naklada Delu padla s 55.162 na 54.266 izvodov (za
1,6%), Dnevniku pa s 44.412 na 43.269 izvodov (za 2,6%). S tem tempom ne
bo Dnevnik nikoli več ujel Dela. In tudi podatki, ki bodo objavljeni
jutri, so za Delo ugodni.
- ocena, da časopis Delo ne nastaja timsko, je podobna tisti z zbora
delavcev, da je časopis "siv". Ne sprejmem teze, da je časopis izključno
moj izdelek - vanj so vključeni prav vsi, ki želijo biti, avtonomija
urednikov in novinarjev je zelo široka, in rad bi videl dokaz za to, da
sem kdaj koga omejeval pri sodelovanju pri časopisu. Ta ocena je tako
kot tista o sivini žaljiva do vseh, ki mi vsakodnevno z vsem možnim
angažmajem pomagate ustvarjati najboljši časopis v državi. Teze o
domnevni neizkoriščenosti avtorjev pa tudi ne bom komentiral; moje
krivde za neizkoriščenost je tu zelo malo.
- glede naložbe v integrirano redakcijo samo dvoje: prvič, kako naj
naložba povrne vložek dva meseca po tem, ko je začela delovati? Pa tudi
sicer mislim, da zelo dobro deluje, samo učinke je težko izmeriti, ker
sodijo v polje zelo "mehkega", ampak otipljivega. In drugič: pri oceni
naložbe govorimo zlasti o vrednosti prostorov (in njihove obnove),
pozabljamo pa ob tem, da se je uredništvo zato izselilo iz treh
nadstropij stolpnice, ki bi, če bi jih danes prodali, bistveno presegli
vrednost naložbe v IR.
- glede nedelujočega sistema DTI dvoje: prvič, s prehodom na DTI nisem
želel divjati zato, ker je bil že prehod v IR dovolj težek, drugič pa je
ta prehod tehnično bistveno pretežek, da bi ga bilo mogoče izvesti čez
noč. Za to bo potreben čas in dovolj strpnosti vseh vpletenih, pa ne
samo v časopisu Delo.
- glede zastarelosti spletne strani delo.si pa lahko odgovorim amo to,
kar je moja splošna pripomba na delo v hiši v minulih letih: če bi nam
uprave stale ob strani vsa minula leta, namesto da so na nas pritiskale
in nam jemale sredstva za delovanje, bi bilo danes v hiši marsikaj
drugače (tudi spletna stran) in bi bila razprava o nujnosti menjave
odgovornega urednika povsem nepotrebna.
Še enkrat hvala za razumevanje in lep pozdrav ter prosim za jutrišnjo
udeležbo na glasovanju.
Darijan Košir
odgovorni urednik Dela
