Revija Reporter
Slovenija

G. Preac: Psevdo človekoljubje je nova religija

Gregor Preac

28. okt. 2015 6:04 Osveženo: 7:50 / 28. 2. 2024

Deli na:

Imamo psevdo svet, s skrito ideologijo v vsem, cenena psevdo razmišljanja, posploševanja, dogme - slepo človekoljubje - reševanje ptice, potem pa umre cela jata - zahod se ukvarja z enim človekom, ga na vse načine ohranja pri življenju, pravice, pomoči. Islam pa samo rojeva in rojeva. In nadomesti tega, ki ni preživel, večkratno.

Človekoljubje je demagogija. So sanje. Idalizem. Utopija. Neka ljubezen v imaginarno. Ni več boga, preroka. Je neka kvazi vrednota - ni več Jezusa, je pač neka nematerializirana vrednota, ki postane bog. Ki ji sledijo slepo, kot religiji. Je nova religija. In kot vse prazna, kot je prazna ta beseda sama po sebi, napihnjena, cenena, kičasta. Ljubiš človeka. Da, normalen človek sploh te besede ne omeni. Deluje. Ima to v sebi. Saj drugače ne more biti.

Normalen človek deluje pragmatično, logično, razmišlja. Ne sanja kar vsepovprek. Ima merila, ima vrednote, ima logiko. Človekoljubja ne zanima vsebina. Le forma. Ne reševanje ničesar. Samo neko lajšanje, avtokozmetika, malo vode, malo sendvičev, nekaj materialnega. Ne pa znanje, ne dolgoročno, ne reševanje problemov pri koreninah. Neka kvazi namišljena ljubezen - iz globoke lastne žalosti, oprijemanje ljubezni, kvazi ljubezni, namišljene ljubezni, upanja nekoliko drugače.

To novo kvazi psevdo človekoljubje je kar naenkrat, vzpodbujeno z mediji, kar do nekoga, ki ga ne poznaš, ki je tuj. Ki je, a ti ni blizu. Pa si misliš, da je blizu. Nočeš prevzeti odgovornosti odnosa, si pa srečen, da nekaj daš, deliš. Ni vsebina. Če bi šlo za vsebino, bi si pogledali, kdo jim prihaja, zakaj, čemu. Pogledali bi, kakšni so motivi migracije. In ugotovili, da denar, samo denar. Iz varne turčije po denar v nemčijo. Kjer se cedi med in mleko.

Ene sanje, demagogija se tu srečajo z drugimi sanjami, demagogijo - da smo vsi enaki, vsi najboljši, vsi zdravi, srečni - vsi tu sanjajo o nebesih, raju. Ki so jim ga, raj torej, skozi stoletja vcepljale religije. In to ostaja globoko v družbi, v starših, v nas - najhuje, če skrito. Ateisti so večkrat prav zato največji verniki in torej kvazi demokrati, torej totalitarni (dokaz: iz komunistične partije naenkrat v katoliško vero in cerkev).

Pa ne mislijo na posledice. Vera ne misli na nič, vera ne misli. Ne, to je nova religija, človekoljubje. Neka postmoderna religija. Točno tako delujejo kot religija, nobeni dokazi, statistika, nič, slepo dalje. Zdaj razumem. Neka nova psevdo postmoderna religija pač - to človekoljubje.

P.S. Seveda je na drugi strani taka psevdo religija sovraštvo. Ki si tudi izbira nepoznane, neznane, tuje, drugačne. Enako kot psevdo religija človekoljubje. Kako sta si podobni. Obe pa uničujeta Evropo. Z nasiljem, ideologijo, in se hranita druga drugo.