Skupina petih beguncev se je nato odpravila še na notranje ministrstvo, kjer so predali svoje zahteve. Kot je za STA povedal Samer iz Sirije, bodo počakali odziv ministrstva in se potem odločili za nadaljnje aktivnosti.
Samer je izpostavil, da so po njegovih informacijah v zadnjem letu reševali le en primer na mesec. Le 11 odstotkov vlog pa je pozitivno rešenih. Sam je tukaj dober mesec in ni videl še nobenega od pristojnih, v tem času pa niso rešili niti enega statusa od katerega izmed beguncev, je opozoril. Nekateri begunci naj bi na rešitev svojih statusov čakali že več kot eno leto.
Ko begunci sprašujejo, kako je z njihovim statusom, jim pristojni odgovorijo le, da morajo počakati. "Oni se ne zavedajo, da tukaj le dneve in dneve čakamo in kljub temu, da je dom odprt, se marsikdo počuti kot v zaporu," je dejal. Poleg tega jim po njegovih besedah ne omogočajo niti učenja slovenskega jezika ali pa kako drugače pomagajo, da bi se vključili v slovensko družbo. Veliko ljudi je ob tem zelo depresivnih, je poudaril Samer.
Med begunci pred azilnim domom je bil dopoldan tudi Hani, ki je že lani z nosečo ženo prišel iz Sirije. Medtem je žena že rodila deklico, ki ima sedaj že 10 mesecev. Kot je poudaril, so razmere, v katerih živijo, nevzdržne, sploh za mlade družine, ki jih je v domu okrog 25. Želi si le, da bi ostal z družino v Sloveniji, se zaposlil kot kuhar in živel v miru, je povedal.
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije pa je ob robu protesta poudaril, da je jedro problema v tem, da prosilci za azil v prvih devetih mesecih nimajo možnosti za formalno zaposlitev in delo. Tako postanejo pasivni, s tem so povezane tudi različne oblike nezadovoljstva. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno, da bi v času postopka pri namestitvi že imeli možnost pridobitve določenih stanovanj, kot je to v Italiji. Tako ne bi bili ljudje v sklopu institucij toliko nadzorovani in izolirani.
Dolgi postopki pa po njegovih besedah ljudi spravljajo v negotovost, saj nimajo možnosti dela. Sicer so v primeru beguncev iz programa kvot za namestitev nekoliko krajši. Zato prihaja tudi do neenakosti pri obravnavi glede na nacionalnost begunca, kar spet povzroča nezadovoljstvo, je še dejal Zlatar.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pa je v izjavi pred sejo DZ pojasnila, da Slovenija celovito pristopa k reševanju migrantske problematike, ravna odgovorno in trezno, zato ji ni možno ničesar očitati. Prosilci za azil so po njenih besedah deležni postopkov in oskrbe v skladu z zakonodajo, zato potrebe po srečanju s protestniki za zdaj ni.
Pojasnila je, da so postopki mednarodne zaščite kompleksni in zahtevni, zato tudi nekoliko daljši. Prav tako je zavrnila očitke, da prosilci za azil ne prejmejo informacij. Po njenih besedah osebje v institucijah ravna zelo odgovorno in na visoki ravni. Tako Györkös Žnidarjeva tudi od nevladnih organizacij pričakuje konstruktiven in objektiven pristop.
Poudarila pa je, da Slovenija ni ekonomska velesila. "Pomagamo in smo kredibilen partner pri evropskem soočanju s kompleksnim problemom migracij, a ima tudi solidarnost svoje meje," je opozorila in spomnila na sposobnost sprejemanja posamezne države.
Premier Miro Cerar je obžaloval, da v azilnem domu prihaja do nemira. Razume, da so prosilci za azil nekoliko nestrpni in morda vznemirjeni, a pojasnjuje, da ima naša država določene postopke, ki mnogi tudi za državljane potekajo počasi, določene zmožnosti obravnave in integracije.
Cerar se bo o dogajanju pozanimal, želi pa si, da se strasti umirijo. Po njegovih besedah pristojni migrante obravnavajo humanitarno, si prizadevajo, da so na varnem in imajo vse potrebno.
Lilijana Kozlovič (SMC), za zdaj še predsednica parlamentarnega odbora za notranje zadeve, sicer pa bodoča generalna sekretarka vlade, pa je v izjavi novinarjem v DZ ocenila, da se azilni postopki vlečejo, saj iz držav, iz katerih prihajajo prosilci za azil, ni enostavno dobiti podatkov, s katerimi bi potrdili, da prosilci izpolnjujejo pogoje za azil.
"Prepričana pa sem, da ministrstvo za notranje zadeve intenzivno dela na tem," je dejala in ob tem spomnila tudi na spremembo zakona o mednarodni zaščiti, s katero so postopke pohitrili.
Pred letom dni so se začeli množični prihodi beguncev v Slovenijo. Do marca letos je državo prešlo skoraj pol milijona ljudi, za mednarodno zaščito jih je pri nas zaprosila le peščica. Status begunca je dobilo 28 beguncev, 75 jih je bilo doslej v državo premeščenih.