Revija Reporter
Slovenija

Fištravec zavrača krivdo za sporno zaposlovanje

STA

28. maj. 2018 17:32 Osveženo: 17:39 / 28. 5. 2018

Deli na:

Mariborski župan Andrej Fištravec je na današnjem predobravnavnem naroku zanikal krivdo zaradi domnevne zlorabe položaja ob dveh zaposlitvah v prvem letu svojega mandata. Enaki očitki bremenijo tedanjega direktorja občinske uprave Marka Žulo, ki je danes prav tako vztrajal, da ni storil ničesar nezakonitega. Glavna obravnava se bo začela septembra.

Tožilstvo Fištravcu in Žuli kaznivo dejanje v sostorilstvu očita zaradi dveh domnevno spornih zaposlitev na mariborski občini, zaradi katerih sta bila oba zaslišana leta 2015. Že takrat sta trdila, da sta nedolžna.

Enako sta povedala na današnjem predobravnavnem naroku na mariborskem okrožnem sodišču in nista sprejela ponudbe tožilke Nine Židanik, ki jima je v zameno za priznanje ponudila enotno kazen deset mesecev zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let.

"Nisem kriv," je zatrdil Fištravec, njegova obramba pa je predlagala zaslišanje še vrste drugih uslužbencev mariborske občine, med drugim tudi županovega svetovalca Marka Kovačiča, da povedo, zakaj in na kakšen način je prišlo do omenjenih zaposlitev.

Sporni sta zaposlitvi Igorja Petelina in Patricije Jankovič, ki zdaj sicer ne delata več na občini. Tožilstvo Fištravcu in Žuli očita storitev treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, ker naj bi v nasprotju s predpisi omogočila zaposlitev Petelina in Jankovičeve na občini, oba pa tega dela naj sploh ne bi opravljala. Prav tako naj bi sklenila podjemno pogodbo s Petelinom za delo, ki bi ga lahko ta opravljal že v okviru svoje predhodne pogodbe. S tem naj bi mu omogočila pridobitev protipravne premoženjske koristi, ker je prejemal mesečno 500 evrov višji dohodek kot po predhodni pogodbi.

Očitke Fištravec pripisuje "predvolilni folklori". "Tožilstvo je dobilo zadevo leta 2014, glavna obravnava pa bo en teden pred tem, ko bomo začeli zbirati podpise za nove volitve," je povedal novinarjem ob odhodu s sodišča.

Poudaril je, da so bile omenjene zaposlitve izvedene v prvem letu njegovega županovanja, zato je bilo po njegovih ocenah razumljivo, da je potreboval dodatno pomoč. Prav tako je izpostavil, da je šlo le za kratkotrajne zaposlitve.

"Očita se mi, da ni obstajal povečan obseg dela za pravne storitve za gospo, ki sem jo za tri ali štiri mesece zaposlil v kabinetu. Ob dejstvu, da je bilo to prvo leto mandata, ko nisem verjel v objektivnost pravne službe in sem želel neko dodatno pravno interpretacijo dokumentov, ki jih dobivam v podpis," je povedal.

V njegov prid naj bi govorila tudi statistika. "V letu, ko sem postal župan, je bilo na občini zaposlenih 299 ljudi. Decembra lani 278, letos pa jih bo z vsemi novimi zaposlitvami 266. Število zaposlenih torej zmanjšujemo, medtem ko se obseg dela veča, saj dobivamo vedno več zadolžitev," je pojasnil. O morebitnem odstopu z županskega položaja ne razmišlja.

Glavna obravnava se bo začela 5. septembra, torej dobra dva meseca pred lokalnimi volitvami, na katerih namerava Fištravec znova kandidirati za župana. Župan Maribora je postal leta 2013, ko je zmagal na nadomestnih volitvah po protestih in odstopu Franca Kanglerja, oktobra 2014 pa je na rednih lokalnih volitvah dobil poln mandat.

Kmalu po prevzemu položaja je bil povabljen na pogovor s kriminalisti zaradi domnevno spornega zaposlovanja. Pozneje naj bi bil po neuradnih navedbah ovaden še zaradi domnevnih nepravilnosti pri prodaji jame propadlega projekta Maks kuvajtskemu poslovnežu, plačilu globe za razlito olje iz kurilnice občinske zgradbe ter sklepanju in-house pogodb z Mariborskim vodovodom za obnovo vodovoda in gradnjo črpališč.

Ovadbo v zvezi z Maksom je tožilstvo zavrglo, kako daleč so ostali postopki, pa nam z mariborskega okrožnega tožilstva danes niso uspeli sporočiti. Omenjeni zaposlitvi Jankovičeve in Petelina sta prvi primer, ko se mora zagovarjati na sodišču.