Revija Reporter
Slovenija

Filozofsko »sranje« Borisa Vezjaka

18. avg. 2011 5:30 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Največja referenca »medijskega strokovnjaka« Borisa Vezjaka je udeležba Katarine Kresal na predstavitvi njegove knjige o paranoidnosti slovenske politike. Strokovnjaki za filozofijo oziroma humanistiko na podlagi njegovih strokovnih dosežkov sklepajo, da je slabo povprečen slovenski filozof.

Največja referenca »medijskega strokovnjaka« Borisa Vezjaka je udeležba Katarine Kresal na predstavitvi njegove knjige o paranoidnosti slovenske politike. Strokovnjaki za filozofijo oziroma humanistiko na podlagi njegovih strokovnih dosežkov sklepajo, da je slabo povprečen slovenski filozof.

Filozof in publicist dr. Boris Vezjak se pojavlja predvsem kot medijski strokovnjak, čeprav ni znano, kakšne so njegove reference in kje je dobil tak status. Po izobrazbi je doktor filozofije, specializiran za antično filozofijo, zato smo preverili, kakšno so njegovi strokovni dosežki na tem področju.

Po besedah strokovnjakov iz družboslovja in filozofije je njegovo znanstveno delo glede na njegov status precej skromno. Iz baze SICRIS izhaja, da ima samo en citat v zadnjih desetih letih, in sicer iz leta 2002. V isti bazi je mogoče razbrati tudi bibliografske kazalce raziskovalne uspešnosti, iz katere izhaja, da nima nobenega objavljenega znanstvenega članka v evropsko primerljivih strokovnih revijah (A1, A2, A3, A4, B1, B2), ima pa tri objave v domačih strokovnih revijah (C) in dve objavi v zbornikih z več avtorji (D).

Med njegovimi največjimi strokovnimi dosežki sta omenjena dva, in sicer je eden z medijskega področja, drugi iz filozofije. O medijih se je razpisal v zborniku Medijska politika v postsocializmu (Pedagoški inštitut, 2009),  za katerega je napisal prispevek Medijska fenomenologija: o avtonomiji in cenzuri v Sloveniji skozi logiko navideznosti. V filozofiji pa je njegov največji dosežek prispevek O Frankfurtovi teoretski iznajdbi sranja (Subkulturni azil, 2000).

Strokovnjaki za filozofijo oziroma humanistiko na podlagi tega sklepajo, da je slabo povprečen slovenski filozof. Zanimivo je tudi, da je Vezjak strokovnjak za starogrško filozofijo, vendar med tujimi jeziki, ki jih govori, bere ali piše, v svoji biografiji ne navaja stare grščine. Zato nas je zanimalo tudi, kako je lahko strokovnjak za starogrške filozofe, če ne zna brati njihovih izvirnikov.

Vezjak je naša vprašanja razumel kot politično motivirano šikaniranje in maščevanje nekomu, ki opozarja na naše napake: »Strokovne reference presojajo za to usposobljene univerzitetne komisije, hvala bogu ne novinarji. Na dveh fakultetah predavam celo vrsto predmetov, v tem hipu nobenega, ki bi bil povezan z mediji. Nikoli se nisem imel ali razglasil za medijskega strokovnjaka, vendar ostro zavračam možnost, da ne bi smel pisali o etiki novinarskega dela, ker je etika filozofska disciplina. O stanju slovenskih medijev sem izdal dve knjigi in vrsto člankov.«

Ker na vprašanja v zvezi s svojim filozofskim »opusom« ni odgovoril, smo ga o tem še enkrat vprašali, kar je spet imel za provokacijo:  »Po točkovanju ARRS je moje znanstveno delo ocenjeno vsaj s povprečjem, če ne statističnim nadpovprečjem za slovenskega docenta na slovenskih univerzah.«

Zaradi očitkov o politični motiviranosti tega prispevka je treba povedati, da je Boris Vezjak član Liberalne akademije, v kateri so zbrani večinoma člani strank LDS in Zares. Nekaj časa je bil tudi član programskega sveta RTVS, za katerega ga je kandidirala stranka LDS.

Še več, predstavitve knjige Borisa Vezjaka z naslovom Paranoja, manipulacija in racionalnost: k psihopolitiki zarot, sovraštva in poniževanja razuma, ki je izšla pri Liberalni akademiji, se je novembra lani udeležila tudi zdaj že bivša ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Katarina Kresal. To je vsekakor politična referenca za nekoga, ki razpravlja o novinarski etiki in slovenski medijski krajini.