Revija Reporter
Slovenija

Ferenc ob predstavitvi knjige opozoril, da vprašanje prikritih grobišč še ni urejeno

STA

21. jun. 2013 12:09 Osveženo: 15:27 / 27. 10. 2024

Deli na:

Na ljubljanski filozofski fakulteti so predstavili novo knjigo zgodovinarja Mitje Ferenca Prekopi žrtev iz prikritih grobišč (1991-2011), v kateri podrobno opisuje prekope posmrtnih ostankov iz prikritih grobišč. V Sloveniji je več kot 600 evidentiranih lokacij prikritih grobišč, a zelo malo, le pet odstotkov, prekopov posmrtnih ostankov, pravi.

"Knjiga je nastala, ker sem imel v preteklih 20 letih aktivnega, predvsem terenskega dela, veliko možnosti, da opazujem dogajanja na tem področju," je razloge za nastanek knjige pojasnil Ferenc. Od leta 1990 je bil član vladne komisije za reševanje prikritih grobišč, od leta 2000 je vodil evidentiranje prikritih grobišč, od leta 2006 tudi sondiranje in deloma tudi prekope, in je za to stanje, kot pravi, tudi soodgovoren.

Zaradi tega je zbral ogromno dokumentacije, zlasti iz policijskih uprav, okrožnih državnih tožilstev, drugih ustanov in društev, ki so na različne načine sodelovale pri prekopih iz prikritih grobišč. "Ker je trenutno sistem urejanja teh grobišč na ničelni točki, se mi je zdelo smiselno in pomembno, da te podatke zberem in objavim v knjigi," je poudaril Ferenc in dodal, da tudi zato, da bodo lahko druge generacije nadaljevale to "delo na nekem temelju, ki so ga naredili v teh letih".

V knjigi je po Ferenčevih besedah opisanih 28 prekopov prikritih grobišč, iz katerih je bilo izneseno nekaj več kot 3000 žrtev. Opisanih je še nekaj prekopov, ki potekajo na podlagi sporazumov z Italijo in Nemčijo.

"Izvedeni prekopi so bili različni in njihovi rezultati nas opozarjajo, da še zdaleč nismo storili tistega, kar bi morali kot civilizirana družba storiti, to pa je poprava krivic in dostojen pokop posmrtnih ostankov," opozarja Ferenc. Gre namreč za označitev grobov na terenu in tam, kjer je možnost osebne identifikacije žrtve, te po identifikaciji vrniti njihovim sorodnikom, da jih pokopljejo v družinske grobove.

A pri tem jih, kot je še opozoril, ovira birokratski državni aparat, ki jim preprečuje, da bi delo potekalo kontinuirano. To je odvisno pač od vsakokratnega ministra. Tako da se je delo, po velikem zagonu, ki ga je komisija dobila med leti 2006 in 2009 z odkritjem Hude Jame, zaustavilo.

"Prišlo je do razkroja sistematičnega raziskovanja in urejanja te problematike, ki zdaj pa čaka na boljšo politično voljo, da bi se osnovni civilizacijski pietetni nameni lahko opravili," poudarja Ferenc.

Spomnil je, da imamo kot država opraviti z najmanj že 600 evidentiranimi lokacijami prikritih grobišč, od katerih jih je okrog 150 že potrjeno. Pričujoča knjiga pokaže tisto, kar se je v preteklih dveh desetletjih bolj ali manj odkrilo ob gradbenih delih, zaključi Ferenc.