Pred dvema tednoma so v reviji Zarja, namenjeni predvsem ženskam, na naslovnici objavili veliko fotografijo poslanca in vodje stranke Levica Luke Mesca in njegove izvoljenke Mance Renko. Njun skupni intervju so napovedali z besedami »Luka Mesec in njegova Manca«.
Gre za dr. Manco G. Renko, znano feministko, sicer urednico spletnega portala Airbeletrina in direktorica festivala Fabula. Ne glede na prijazen razgovor in čudovito promocijo skrajno levičarskega politika tik pred državnozborskimi volitvami, Renkova ob izidu revije nikakor ni bila zadovoljna. Izredno jo je zmotilo, ker so jo pri Zarji na naslovnici označili zgolj kot »njegova Manca«.
Na uredništvo je poslala protestno pismo, v katerem poudarja, da je na intervju pristala po dolgem razmisleku in šele po tem, ko se je prepričala, da nobeno od vprašanj ne bo namenjeno njej kot partnerki, pač pa bodo vsa namenjeni njej »kot samostojnemu in razmišljujočemu človeku. Če se že izpostavljam, sem si mislila, bom to storila z vsebino, s tem, kar imam povedati.«
Vprašanja so bila res takšna, da sta lahko odgovarjala vsak po svoje, dodaja, s svojim znanjem, vedenjem in prepričanjem. Toda naslov na naslovnici »jo je zadel neposredno v srce«. Pomislila je, le zakaj si Luka Mesec zasluži ime in priimek, ona pa ne. »Zakaj bi bila njegova last? Zakaj v naslovu on nastopa kot avtonomna oseba, subjekt, jaz pa kot objekt, ki mu pripada? Je moja kariera slabša? Sem manj izobražena? Sem dosegla manj? So moji odgovori manj tehtni? Sem vredna manj?«.
Verjame, da imajo revije, ki jih berejo predvsem ženske, veliko družbeno odgovornost, pri čemer je na prvem mestu opolnomočenje žensk, občutek, da so enakovredne in enakopravne. Meni, da nas ravno naslov podzavestno oblikuje, kar vpliva na naše dojemanje sveta in pozicioniranje v njem. »Preden sem spoznala Luko Mesca, sem bila človek z imenom in priimkom, to ostajam tudi zdaj.« Želi si, da bi se tako lahko počutile vse ženske - kot samostojne in samozadostne osebe, ki jih ne bi potiskali v nikogaršnjo senco. »Same zase smo povsem dovolj«.
Kaj naj rečemo ob tem izpadu osebne užaljenosti. Ste opazili, da nenehno ponavlja jaz, jaz, jaz? V svojem egocentrizmu Renkova sploh ne dojame, da so pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami pač delali promocijo politiku Luki Mescu. V ospredju je bil on, ona kot partnerka je bila pač v tej funkciji. Če bi želeli predstaviti njo kot »samozadostno« doktorico, Luke ne bi bilo zraven. V obratnem primeru - če bi bila ona vodja stranke Levica in kandidatka za poslanko, Mesec pa njen partner, bi verjetno zapisali dr. Manca G. Renko in njen Luka. Dvomimo, da bi Mesec to doživel kot napad nase. Renkova pa nikakor noče biti Meščeva, je »sama svoja«.
Si predstavljate, z ženo srečate svojega znanca in mu jo vljudno predstavite z besedami »to je moja žena ta in ta«. Potem pa ona znori, češ da že ni vaša last... Mesec vam najbrž ni ravno blizu kot politik, a morate priznati, da si človek res zasluži medaljo za hrabrost.
