FAZ: Slovensko kraljestvo mrtvih

V Sloveniji niti še vedno vlečejo komunisti, piše nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), ki opozarja, da se resnična menjava elit v Sloveniji ni zgodila, temveč se je pod nalepko liberalizma in socialdemokracije na oblast vrnil komunizem. Na obzorju so parlamentarne volitve in znova se pogreva afera Patria, ki so se je tožilci dve leti otepali, v obdobju pred parlamentarnimi volitvami 2012 pa je spet aktualna. FAZ piše o še danes močnem vplivu nekdanjih komunistov, ki so nedavno za predsednika vrhovnega sodišča nastavili Branka Maslešo, ki je v komunistični Sloveniji dosodil zadnjo smrtno kazen in poskrbel, da je streljanje beguncev čez nekdanjo jugoslovansko mejo ostalo nekaznovano.

Objavljamo povzetek članka iz FAZ (povzeto s spletne strani SDS):

Slovensko kraljestvo mrtvih

Zgodovina se nadaljuje. Junija 2007 je Anton Rop predsednika SDS in tedanjega premierja obtožil dogovarjanja za incidente v Piranskem zalivu leta 2004, s ciljem vplivati na odločitev o zmagovalcu na parlamentarnih volitvah istega leta. Parlamentarna preiskava ni za te očitke našla nobenih dokazov, Janša pa je zaradi obrekovanja tožil Ropa. Celotna zadeva je bila medijsko zelo odmevna. Komaj leto zatem, je bil Janša povezan z afero Patria. V finskem dokumentarcu, ki je govoril o podkupninah pri nabavi orožja, ni bil omenjen, ko je bilo govora o slovenskih prejemnikih, pa se je na zaslonu izpisala črka »J«. Janša meni, da je takratni predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos finsko tožilstvo namerno zavedel, saj je izjavil, da so v afero Patria vpleteni ljudje blizu vrha.

V medijih je bilo ponovno več tednov govora samo o tem. Janša sicer meni, da volivci klevetam niso verjeli, vendar se je s tem tako zoožil medijski prostor tik pred parlamentarnimi volitvami 2008, da sploh ni bilo možnosti primerjati strankarskih programov za novo mandatno obdobje. Pahorjevi Socialni demokrati so nato na volitvah za las zmagali. Rop, ki trenutno uživa na dobro plačanem podpredsedniškem mestu Evropske investicijske banke, je medtem že umaknil svojo izjavo o dogovarjanju Janše in Sanaderja, s pojasnilom, da so ga morda napačno informirali. Mediji so o tem poročali le na kratko.

Na vidiku so že parlamentarne volitve 2012 in znova je aktualna afera Patria. Dve leti so slovenski javni tožilci zadevo odrivali od sebe. Nihče se ni hotel opeči na aferi, za katero je več kot očitno, da gre za politično spletko. Končno se je vendarle našla državna tožilka. »Slučajno« gre za ženo agenta komunistične tajne službe, ki je maja 1988 v Ljubljani aretirala Janeza Janšo. Janša je kot tedanji samostojni novinar tednika Mladina poročal o načrtih Beograda za nasilno zadušitev gibanja za pluralizacijo in demokratizacijo Slovenije. Proces pred vojaškim sodiščem proti Janši in še trem soobtoženim je spominjal na obračun s protikomunističnimi uporniki. Pri tej zaroti je sodelovala tudi slovenska tajna služba, katere tedanji vodja je lansko leto prejel državno odlikovanje s strani predsednika republike dr. Danila Türka. Janša je prepričan, da je šlo za zaroto, pri kateri so sodelovali slovenski komunisti, govoriti o tem, da so delali v nacionalnem interesu, pa je iluzija.

Janša je dva meseca prebil v samici, vojaško sodišče pa ga je obtožilo na leto in pol zapora. Po šestih mesecih je bil izpuščen. Proces je sprožil masovno gibanje za demokracijo in suverenost, ki je opravilo s političnim monopolom komunizma in Slovenijo popeljalo v neodvisnost. Resnična menjava elit pa se v majhni državi ni zgodila. Pod nalepko liberalizma in socialdemokracije se je na oblast vrnil komunizem. Janša meni, da so slovenski komunisti pametnejši kot nemški, saj se ne borijo za neko utopijo, temveč uporabljajo vsa sredstva, ki jim jih ponuja tržno gospodarstvo in mediji, da se obdržijo na oblasti in olepšajo zgodovino. Bojijo se, da bi nekoč vendarle lahko končali pred sodiščem, ker so obogateli na račun kraj in prevarantske privatizacije. Kot drugo pa si prizadevajo za to, da bi povojni zločini ostali nekaznovani. V Sloveniji so bila eno za drugim odkrita masovna grobišča, toda nobeden od primerov ni končal pred sodiščem.

Ko je Janez Janša prišel na prostost, mu je oče razkril stvari, ki jih je dolga desetletja držal zase. S sedemnajstimi leti je bil mobiliziran v domobranske vrste, iz katerih je dezertiral, da bi pomagal staršem na kmetiji. Zaradi tega so ga odvedli v Dachausko koncentracijsko taborišče, a potem skrivaj z ostalimi mladimi vrnili nazaj, saj se je zanj zavzel nek duhovnik. Pred koncem vojne je pred partizani pobegnil na Štajersko, kjer so ga internirali Angleži in izročili partizanom. V Kočevju je s še tremi kolegi preživel masovni poboj. Dve dneva je ležal v grobu med pobitimi, dokler se ni uspel osvoboditi. Območje ob Ljubljani, kjer je živel leta 1958 rojeni Janez Janša, je bilo zelo revno. Bilo je označeno za »belo cono« in je bilo v vsakem pogledu zapostavljeno. Kot se spominja v njegovi vasi ni bilo nikogar, ki bi imel avtomobil ali televizijo.

Nekateri avtorji komunističnih zločinov še živijo, toda politično vodeno sodstvo jih pušča nekaznovane. Postopek zoper Mitjo Ribičiča, ki je kot vodja tajne službe dokazljivo s svojim podpisom dal eksekutirati 243 zapornikov, so zaradi »nezadostnega suma« ustavili. V aferi Patria pa očitno zadostujejo zgolj govorice, da se sodi vodji opozicije. Od leta 1994 je v veljavi zakon, ki omogoča, da se lahko sodnikom, ki so kršili človekove pravice, odvzame mandat, a se ga ne uporablja. Kljub nasprotovanju opozicije, manjšine neodvisnih medijev in intelektualcev, je leva večina v parlamentu novembra dosegla, da je bil za predsednika vrhovnega tožilstva imenovan Branko Masleša, ki je bil zadnji sodnik, ki je v komunistični Sloveniji dosodil smrtno kazen in v najmanj enem primeru poskrbel za to, da usmrtitev vzhodnoevropskega prebežnika s strani jugoslovanskih graničarjev ni bila kazensko preganjana.

Slovenija je majhna država z le dvema milijonoma prebivalcev in ljudje se med seboj poznajo. Ve se, kdo se je čez noč iz prepričanih komunistov spreobrnil v podjetnike, pozna se klike, ki s strani državnega aparata preko sprivatiziranih podjetij segajo v medije. Pisatelj Drago Jančar je v delu »Temna stran meseca«, v devetdesetih letih uradni olepšani sliki Slovenije pokazal tudi sliko kršenja človekovih pravic in političnih zločinov. Nekaj več kot deset let zatem so sence še strašljivejše. Janšo skrbi, da bo kmalu spet vse tako, kot je nekoč bilo.