FAZ: Slovenija na meji s Hrvaško postavlja ograjo
Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) danes poroča o odločitvi Slovenije, da na meji s Hrvaško po hitrem postopku postavi ograjo. Ob tem povzema premierja Mira Cerarja, da so se za to odločili, ker sistematične rešitve za begunsko krizo na ravni EU ni. A kot dodaja, Ljubljano vodi predvsem strah, kaj bosta storili Nemčija in Avstrija.
FAZ tudi povzema ocene slovenske vlade, da bi lahko v državo, potem ko je v Grčiji znova stekel trajektni promet, že do četrtka prišlo 30.000 migrantov. Kot dodaja, se Cerar boji prihoda kar 100.000 novih migrantov v tem in prihodnjem tednu, česar Slovenija ne bi zmogla.
Obenem časnik navaja nemško kanclerko Angelo Merkel, da razume odločitev Slovenije kot posledico pomanjkljive begunske politike EU. Kot piše, se je kanclerka v torek vzdržala kritike Slovenije in je namesto tega menila, da napoved postavitve ograje kaže na to, da moramo nujno poiskati skupno evropsko rešitev.
Avtor Karl-Peter Schwarz poleg tega v daljšem prispevku izpostavlja, da skuša Cerarjeva vlada preprečiti vtis, da sledi Madžarski, ki je ograjo na svoji meji s Srbijo in Hrvaško postavila že pred časom.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
A kot dodaja, razlik med izjavami Cerarja in madžarskega premierja Viktorja Orbana dejansko praktično ni več. Ob tem spomni na več Cerarjevih nedavnih izjav, med drugim na to, da se lahko ob morebitni eskalaciji razmer zgodi tudi to, da bo morala Slovenija mejo braniti z žico, policijo ali celo vojsko.
Slovenski premier pri svojem ravnanju uživa podporo predsednika republike Boruta Pahorja, ki je za primer, da EU odpove, napovedal "nacionalni akcijski načrt", še ugotavlja Schwarz in povzema vsebino Pahorjevega pisma državnemu zboru na to temo.
Schwarz sicer ocenjuje, da se Slovenija in tudi Hrvaška bolj kot povečanega števila beguncev in zimskega vremena bojita tega, kako bosta v prihodnje ravnali Nemčija in posledično Avstrija.
Spomni še, da je begunski val Sloveniji oktobra povzročil precej težav, za kar pa je bilo krivo tudi to, da vlada v Ljubljani nanj ni bila ustrezno pripravljena.
Humanitarni katastrofi so se izognili s tem, da je tranzit proti Avstriji in Nemčiji potekal morda ne povsem gladko, a brez večjih težav. A zdaj v Ljubljani na tako hitro rešitev problema ne računajo več, zaključi Schwarz.