FAZ: Masleša javno napada Janšo, ta vodi volilno kampanjo iz zapora preko Twitterja

Objavljamo celoten prevod članka, ki ga je za FAZ napisal Karl-Peter Schwarz:

LJUBLJANA, v juliju. Že 30 let je vojna med slovenskim pravosodjem in Janezom Janšo. Prvi kazenski postopek leta 1984 je bil zaradi »kontrarevolucionarnega udejstvovanja«. Leta 1988 ga je jugoslovanski vojaški tribunal obsodil zaradi »izdaje tajnosti« na 18 mesecev zapora. Takrat je njegova aretacija sprožila val protestov, ki je privedel do padca komunističnega režima. Doslej 159. postopek je končal z dvoletno brezpogojno zaporno kaznijo, ki jo je 58. letni konzervativni vodja opozicije, prejšnji disident und dvakratni ministrski predsednik 30. junija nastopil – samo tri tedne pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 13. julija. Po mnenju prominentnih slovenskih in mednarodnih juristov krši postopek temeljna ustavna jamstva.

Slovenija je postala neodvisna leta 1991. Ne mesto komunističnega asbolutizma je nastopil pluralni strankarski system, država je postala članica Nata in EU, ampak v sodstvu je ostalo vse pri starem. Sodniki in tožilci, ki so bili tesno povezani s starim režimom in ki so pri opravljanju svojega poklica vzeli v zakup brez obotavljanja kršitve človekovih pravic, zasedajo  še naprej ključna delovna mesta. 58.-letni  Janša kritizira vse od leta 1989 sodstvo kot eno zadnjih trdnjav starega režima v samostojni Sloveniji. Meni, da neprekinjene kariere vidnih komunističnih juristov ogrožajo pravno državo. Zahteva temeljno reformo sodstva, ukinitev trajnih mandatov sodnikov in odstranitev sodnikov in državnih tožilcev, ki so sodelovali z represivnim aparatom Titovega režima.

In Janša navaja imena. Trenutnemu predsedniku Vrhovnega sodišča Branku Masleši očita kršitve človekovih pravic. Javni konflikt med nekdanjim disidentom in mogočnim predsednikom sodišča, ki na zadnji stopnji odloča o njegovi pritožbi, se vleče že skozi dve in pol desetletji slovenske neodvisnosti. Pravosodje se je maščevalo nad svojim najostrejšim kritikom s politično sodbo, ki ogroža njegovo javno in zasebno življenje. Kartel v politiki, gospodarstvu in mediji jubilira, ker je v vrstah konzervativne opozicije Janša edini, katerega se stara komunistična omrežja resnično bojijo.

Afera, poimenovana po finskem podjetju za oklepna vozila Patria, se je začela 2008, tik pred parlamentarnimi volitvami z obtožbami korupcije proti konservativnemu ministerskemu predsedniku. Mediji so takrat poročali in se sklicevali na nekega finskega televizijskega novinarja, da je prejel podkupnino za naročilo za dobavo kolesnih oklepnih vozil Patria. Samo dve leti kasneje, vendar še ravno pravočasno, da je zbudilo pozornost tik pred lokalnimi volitvami, je tožilka Branka Zober Hrastar vložila obtožnico. Da je zaradi tega nastal konflikt interesov, ji ni bilo mar. Branka Zobec Hrastar je poročena z agentom komunistične tajne službe, ki je leta 1988  aretiral Janšo. 2005 je bil njen mož odpuščen iz vojaške kontraobveščevalne službe z utemeljitvijo, da ni izpolnjeval svojih obveznosti.  Obtoževal je Janšo, da se je zavzemal za njegovo razrešitev in mu grozil s tožbo. Z razliko od sodnikov tudi tožilcev v Nemčiji ni moč zavrniti zaradi pristranskosti, vendar pa je v pravnih državah samoumevno, da ne sodelujejo v kazenskih postopkih, na katere bi lahko vplivali njihovi osebni interesi.

Obtožnica, ki jo je predstavila Branka Zobec Hrastar, je bila v nasprotju z evropskimi standardi. Janšo je obtoževala, da je na „neznanem kraju", v „neznanem času“ in na „nedoločen komunikacijski način“ sprejel „ponudbo obljube“ za podkupnino. Po slovenskem pravu, je že sprejetje ponudbe za podkupnino kaznivo dejanje, ni potrebno, da denar teče. Vendar materialnega dokaza, da je Patria dejansko predložila tako ponudbo in da jo je Janša sprejel, v obtožnici manjka, in ga ni bilo mogoče niti med postopkom ugotoviti. Sodišče je trdilo, da je kriminalno dejanje speljalo skladno z logiko na podlagi indicev. Iz elektronske pošte naj bi bilo razvidno, da so posredniki finskega podjetja trdili, da lahko preko odnosov z Janšo usmerjajo oddajo naročila.

Na prvi inštanca je junija 2013 Janšo spoznala za krivega in ga obsodila na dve leti zapora. Še pred začetkom postopka predsednica sodišča Vesna Pivk Pavlić ni pustila nobenega dvoma o svoji politični pripadnosti, saj se je na javni prireditvi pokazala v uniformi Titove mladine in je mahala z jugoslovansko zastavo. Sodni svet je bil prisiljen opomniti sodnike, da se morajo vzdržati vsega, kar bi lahko vzbudilo dvom o njihovi nepristranskosti. S tem pa ni imel veliko uspeha, saj se je, komaj da je Janša vložil pritožbo zoper sodbo,  javila k besedi sodnica pristojnega sodišča. Vesna Rakočević je primerjala kritike sodbe, med njimi so številni ugledni juristi in intelektualci, s podhranjenimi severnokorejskimi otroki, ki navijajo njihovemu dobrorejenemu vodji. Napisala je, da v tem primeru niso kritiki spoznali „resnice“, temveč pravosodje. Predsedniki pritožbenega sodišča  in Vrhovnega sodišča  se od te izjave niso distancirali,  opravičevali so nastop sodnice z argumentom, da je končno le branila sodišče prve stopnje proti ponižujoči kritiki in pritisku javnosti. Predsedniki sodišča nimajo v Sloveniji samo upravne funkcije, od njihovih priporočil so odvisne kariere sodnikov in imajo možnost, da sprožijo „uradno preiskavo“ o delu nekega sodnika.

Januarja letos je finsko sodišče šefa koncerna Patria Jorma Wiitakorpija in soobtožene v pritožbenem postopku oprostilo obtožbe korupcije. Prišlo je do spoznanja, da v orožarskem poslu s Slovenijo niso bile podkupnine ne plačane in ne ponujene.  Slovensko pritožbeno sodišče je to razsodbo in tudi tisoče dokumentov, ki so bili v finskem postopku predloženi, ignoriralo. Kljub temu, da se je javno  obširno razpravljalo o pomanjkljivostih slovenskega postopka, je drugostopenjsko sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča 28. aprila potrdilo. Janez Janša je šel 20. junija v zapor DOB. Njegov zagovornik je zoper odločbo Višjega sodišča vložil pritožbo, poleg tega pa tudi izredno pritožbo zaradi kršitev človekovih pravic v kazenskem postopku na Ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je z večino pritožbo zavrglo z utemeljitvijo, da kršitev človekovih pravic  „ni dovolj jasno" razloženo, da bi se primera lotilo predno je Janša izčrpal vsa pravna sredstva.   Saj da ima sedaj Vrhovno sodišče  možnost, da do sodbe suspendira zaporno kazen. Če bo to izrabilo še pred parlamentarnimi volitvami, bomo videli, verjetno pa to ni.  Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča, javno napada Janšo še naprej. Politični zapornik vodi svojo volilno kampanjo iz zapora preko Twitterja.