V nadaljevanju današnje seje preiskovalne komisije, ki se ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19, so nekdanja vodja vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović, vršilec dolžnosti predstojnika centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel ter njegova predhodnica Maja Sočan poslancem pojasnjevali, kako se spominjajo časa epidemije od 13. marca lani do 29. marca letos.
Beovićeva je na vprašanje predsednika komisije Roberta Pavšiča (LMŠ) pojasnila, da je svetovalna skupina ves čas ob sodelovanju NIJZ pripravljala predloge za sprejem omejevalnih ukrepov, vlada pa jih je lahko upoštevala ali ne. Kot je dejala, ni bilo mogoče pričakovati, da bo vlada dobesedno upoštevala vse predloge svetovalne skupine. Nekatere ukrepe je vlada uvedla sama, v strokovni skupini pa so se o njih pogovarjali, ko jih je bilo treba podaljševati.
Med drugim je ocenila, da je bila septembra lani premalo odločna z uvajanjem dodatnih omejevalnih ukrepov, ker je bila verjetno pod vplivom napadov v javnosti nanjo osebno. "Morala bi biti bolj odločna in hitreje predlagati ukrepe," je dejala ter ocenila, da je bilo zgrešeno, ker niso uvedli popolne prepovedi gibanja.
Na vprašanje poslanke Mojce Škrinjar (SDS), kako ocenjuje prepoved gibanja v nočnem času, je Beovićeva pojasnila, da je šlo za dodatno zmanjševanje srečevanja ljudi, zlasti v času, ko ni bilo pričakovati, da bo striktno upoštevanje vseh ukrepov možno, npr. omejevanje obiskovanja in druženj. Kot je izpostavila, je bila v jesenskem valu epidemije to praksa v vseh državah v Evropi, sama pa je imela občutek, da je to sprejemljiv ukrep, saj se je izvajal tudi v državah z zelo demokratično tradicijo.
Na vprašanja poslancev o vlogi in legitimnosti obstoja svetovalne skupine je pojasnila, da so z NIJZ delovali komplementarno in da je svetovalna skupina v širši meri pokrivala obvladovanje epidemije. Glede izstopov Sočanove oz. Fafangla kot predstavnikov epidemiologov iz svetovalne skupine pa je zatrdila, da pred tem ni prišlo "do kakih neposrednih konfliktov".
Poslanki Janji Sluga (NeP) je Beovićeva pojasnila, da so v svetovalni skupini poudarjali, da bi v Sloveniji nujno potrebovali široko kampanjo, ki bi ljudi spodbujala k upoštevanju ukrepov in bi zajela vse medije ter politične opcije. Tak enoten pristop bi po njeno privedel do hitrejšega upada drugega vala. Enako so se zavzemali tudi pri uvajanju cepljenja.
Fafangel se je za odstop iz svetovalne skupine dvakrat odločil, ker da je bila njegova vloga v strokovni skupini marginalna, njegovi predlogi pa premalo upoštevani. "Mi smo lahko naše strokovno stališče svobodno izrazili, nismo pa bili dovolj slišani. Katere podatke, mnenja se je upoštevalo, je izven moje domene," je dejal.
"Nisem mogel strokovno zagovarjati nekaterih ukrepov, na primer dolgotrajnega zapiranja šol, policijske ure, mask na prostem ali omejitve gibanja na regije," je pojasnil. Istočasno po njegovih besedah niso bili sprejeti številni smiselni ukrepi, ki so jih predlagali epidemiologi. Izpostavil je še, da bi bilo treba spremeniti strategijo promocije cepljenja med prebivalstvom, saj le če bo Slovenija uspela v naslednjih nekaj tednih cepiti čim več ljudi, se bo mogoče izogniti septembrskemu novemu valu epidemije.
V nekem trenutku se je zaiskrilo med Fafanglom in poslanko SDS Škrinjarjevo, ki je od njega želela pojasnilo, kako je v času epidemije potekal pouk v Nemčiji. Fafangel je menil, da to ni nekaj, o čemer bi moral on pojasnjevati poslancem.
Tudi Sočanova je glede svojega izstopa iz svetovalne skupine članom preiskovalne komisije pojasnila podobne razloge kot Fafangel - da je pričakovala, da v skupini ne bodo le razpravljali, ampak "s strokovno podprtimi argumenti govorili o različnih javnozdravstvenih ukrepih" ter da bodo izdelali strokovne podlage, ki bodo v pomoč odločevalcem pri sprejemanju ukrepov. "Kasneje sem ugotovila, da v tej sestavi to ni možno," je dejala in še pojasnila, da se ji je zdelo "malo koristno", da svoj čas nameni sodelovanju v strokovni skupini.
Komisija je sredi junija zaključila sklop pripravljalnih preiskovalnih dejanj, v okviru katerih je pridobila veliko dokumentacije, danes pa so začeli zaslišanja. Kot je junija pojasnil Pavšič, nekatere stvari iz pridobljene dokumentacije "že navzven kažejo, da je bilo upravljanje epidemije zelo sporno predvsem s političnega področja".
Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila ustanovljena oktobra lani na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB. Zajema pa čas vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca.
Na današnji prvi seji parlamentarne preiskovalne komisije bi moral pričati tudi Janša, a so iz njegovega kabineta sporočili, da se je zaradi neodložljivih obveznosti ne bo udeležil.
