Evrovizija, ta bleščeči spektakel kitarskih solov in etno-mashupov, ki naj bi združeval Evropo z refreni o ljubezni, se je znašel v vrtincu geopolitične norosti.

Slovenija je med prvimi stopila na mino: že konec avgusta 2025 je RTV Slovenija zamrznila Emo 2026, novembra pa dokončno potrdila, da nas naslednje leto na Dunaju ne bo. Ne nastopamo, ne prenašamo. Če bo Izrael tam, nas ne bo. Smo ena redkih držav, ki je umik že potrdila; drugi še čakajo decembrsko odločitev EBU.

To ni naključje, temveč očitna nit politične agende aktualne vlade, ki se je zapletla v propalestinsko križarsko vojno. Vojna v Gazi – krvavi cirkus genocida in maščevanja – je Evrovizijo raztrgala na dvoje.

Naši politiki, ki v Bruslju vihtijo transparente solidarnosti s Palestino, v umiku vidijo priložnost za moralno postavitev. RTV Slovenija je pod pritiskom dela javnosti in varuhinje pravic gledalcev, ki je pozivala k ohranjanju »velikih glasbenih prenosov«, popustila: »Evrovizija je za mir in enakost; udeležba Izraela tem vrednotam nasprotuje,« pravijo. Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak pa: če Izraela ne bo, bomo umik preklicali.

Morda pa so trenutne razmere idealna priložnost, da se ta evrovizijski cirkus preprosto samoukine.

Medtem pa druge države še čakajo v napetosti. Španija (prva iz velikih pet) vztraja pri bojkotu, dokler ne bo prekinitve ognja, Irska govori o neprimernosti zaradi ubijanja novinarjev.

Nizozemska, Islandija, Belgija in Finska oklevajo. Francija, Avstrija in Italija podpirajo Izrael. In Nemčija? Vrhunec ironije: če Izrael izključijo, se umaknejo oni. Kancler Merz je jasen: »Škandal, da se o tem sploh razpravlja. Izrael ima mesto tam.« Naši mediji o Nemčiji seveda molčijo.

Vpliv Slovenije na mednarodno politiko je minoren, prav tako nismo pomembni za (ne)obstoj Evrovizije – smo mravlja v slonovem plesu. Evrovizijske stavnice nas običajno kaj prida ne zaznajo niti takrat, ko sodelujemo. Zaradi naše odsotnosti se tla ne bodo zamajala, a v tej zadevi smo neverjetno pogumni, kot da bi s petardo hoteli premakniti Alpe. Posledic ne premoremo niti premisliti.

Evrovizija bi morala spodbujati strpnost, mir in povezovati ljudi prek glasbe – ne pa razdvajati kot politična arena. Da je politična, ni nobena skrivnost: od izključitve Rusije leta 2022 naprej je to pravo bojno polje. Morda pa so trenutne razmere idealna priložnost, da se ta evrovizijski cirkus preprosto samoukine.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.