Alenka Bratušek se je ves čas hvalila, da je bila njena vlada tista, ki je Slovenijo popeljala iz krize. A Evropska komisija na podlagi revidiranih podatkov ugotavlja, da temu ni tako. Njej komisija očita povečanje javnega dolga, ki naj bi naraščal še prihodnje leto. Sicer naj bi se gospodarsko okrevanje nadaljevalo tudi letos.
Slovenija naj bi letos po predvidevanjih bruseljskih ekonomistov beležila 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. Tako je Evropska komisija izboljšala napoved iz februarja, ko je Sloveniji za letos napovedala 0,1-odstotno skrčenje BDP. A primanjkljaj še ostaja previsok - letos naj bi bil 4,3-odstoten, v prihodnjem letu pa 3,1-odstoten.
Medtem ko je bila februarja po napovedi komisije poleg Cipra še vedno v recesiji tudi Slovenija, bosta po tokratni napovedi letos padec bruto domačega proizvoda (BDP) v uniji beležila le Ciper in Hrvaška.
Bruselj je februarja Sloveniji za letos napovedal 0,1-odstotni padec BDP in 3,9-odstotni primanjkljaj, v letu 2015 pa 1,3-odstotno rast in 3,3-odstotni primanjkljaj.
V tokratni napovedi primanjkljaja za letos komisija upošteva načrtovano dokapitalizacijo Abanke in Banke Celje ter navaja, da je bil rok za dokapitalizacijo Gorenjske banke podaljšan do konca tega leta, tako da ta ni upoštevana.
V okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja bi morala Slovenija primanjkljaj letos znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.
Komisija je znova poslabšala napovedi glede javnega dolga: letos Sloveniji napoveduje 80,4-odstotnega, v prihodnjem letu pa 81,3-odstotnega.
Nekoliko pa je izboljšala napovedi glede brezposelnosti, ki naj bi bila letos 10,1-odstotna, v prihodnjem letu pa 9,8-odstotna, kar je manj od povprečja v območju evra in EU.
Inflacija bo tako v Sloveniji kot v celotnem območju evra in EU še naprej nizka. Sloveniji komisija letos napoveduje 0,7-odstotno, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno.