Članice schengenskega prostora, v katerem ni sistematičnega preverjanja potnih listin, lahko nadzor na notranjih mejah začasno uvedejo v treh primerih - za največ dva meseca, za največ šest mesecev in v skrajnem primeru za največ dve leti.
Tretja možnost, ki ni bila uporabljena še nikoli, je uvedba nadzora v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje schengna. Predvidena je zlasti za primer migracijskih pritiskov, ob resnih problemih pri nadzoru zunanjih meja unije.
O tem skrajnem ukrepu bodo danes razpravljali ministri, tudi slovenska ministrica Vesna Györkös Žnidar. Poziv k preučitvi možnosti uvedbe tega ukrepa bi sicer pomenil zlasti politični pritisk na Grčijo, naj resno ukrepa za obvladovanje migracijskega toka.
EU od Grčije pričakuje oprijemljiv napredek pri delovanju območij za obravnavo prebežnikov, hotspotov, in poziv k uporabi sil za hitro posredovanje v okviru evropske agencije za zunanje meje Frontex (Rabit).
Uvedbo tega skrajnega ukrepa v Grčiji nekateri razumejo kot začasno izključitev države iz schengna. Omenja pa se tudi možnost uvedbe tega ukrepa v več drugih državah v jedru unije okoli Nemčije, kar je mogoče tolmačiti kot vzpostavitev mini schengna.
V razpravi o uvedbi te skrajne možnosti se krešejo mnenja, ali bi to pomenilo krepitev schengna ali začetek njegovega konca, medtem ko se sicer stopnjujejo svarila, da schengnu bije zadnja ura in da bo brez utrjene zunanje meje postal zgodovina.
