Erjavec: Interpelacija zoper Gorenaka ne more uspeti

Kot je Erjavec poudaril po sestanku koalicije, se v DZ "dogaja izguba časa". Po njegovem mnenju bi bilo namreč bolje, če bi se DZ ukvarjal z zakoni in ukrepi, ki jih je treba nujno sprejeti.

"Naši poslanci so samostojni, koalicijsko pogodbo poznajo in predvidevam, da interpelacije ne bodo podprli," je dejal.

Na vprašanje, če bo koalicija ostala trdna tudi po interepelaciji, je spomnil, da jo sestavlja pet strank, zato je težko govoriti o tem, kako je trdna, saj jo lahko zamaje vsaka malenkost.

"Koalicijska pogodba je naš zakon, zato smo proti temu, da jo spreminjamo. Dokler jo bomo vsi spoštovali, toliko časa bo lahko koalicija delovala, koliko časa pa bo to, je pa zelo težko napovedati," je izpostavil.

Koalicijske stranke so sicer danes znova govorile o odprodaji državnega premoženja in se odločili, da skladno z odločitvami posameznih strank koalicije ne bodo spreminjali koalicijske pogodbe.

Minister za finance Janez Šušteršič je namreč predlagal prodajo državnih bank in podjetij v celoti, s čimer pa se ne strinjata SLS in DeSUS.

Minister bo zdaj po Erjavčevih besedah znova pregledal situacijo, počakali bodo tudi na ustavno presojo referendumske pobude glede slabe banke in Slovenskega državnega holdinga.

Obeta pa se tudi ustavna presoja na referendumsko pobudo o zakonu o izvrševanju proračunov. To bo vlada po pojasnilih predsednika DeSUS predlagala takoj, ko bo vložena pobuda za referendum. "Mislim, da bodo konec leta izpolnjeni pogoji, potem bo vlada predlagala ustavno presojo," je dejal. Erjavec kot pravnik sicer meni, da je zelo malo možnosti, da bi ustavno sodišče to dovolilo.

Koalicija je danes po njegovih pojasnilih obravnavala nekatere odprte teme, zlasti finančne razmere v državi in kaj bi morala koalicija "postoriti, da bi čim bolje izšli iz krize".

Razpravljali so tudi o trgu dela. "Strinjamo se, da je potreben bolj fleksibilen trg dela, bomo pa videli januarja, kakšni so rezultati pogajanj s sindikati in delodajalci," je dejal.

V luči protestov, ki se po državi vrstijo proti politiki, Erjavec meni, da bi bilo dobro, "če bi se spomnili, kdo je vodil banke, kaj se je delalo s posojili, kam so šli milijoni".

Po njegovem mnenju bi bilo treba namreč pogledati, kaj se dogaja v bankah in na sodiščih, ki ne odigrajo svoje vloge. Tudi v tujini so protesti dostikrat usmerjeni proti bankam in neučinkovitemu sodstvu. "Tukaj ni samo politika, seveda pa kot politik prevzemam del odgovornosti za stanje," je še dejal Erjavec.