Brecelj sesul nesposobne in podkupljene direktorje ter razkril, komu ne bi zaupal niti kurnika!

Brecelj je v novi izdaji revije Obrazi spregovoril o večnem problemu slovenskega zdravstva, kjer politika na ključne položaje nastavlja svoje ljudi. 

Na vodstvene položaje največjih zdravstvenih institucij aktualna politika, tako leva ko desna, kadruje sebi lojalne ljudi. Kako iz tega začaranega kroga?

Ob številnih nesposobnih in podkupljenih direktorjih, ki jih je nastavljala politika, smo bili na Onkološkem inštitutu talci večletnih zablod. Doživel sem marsikaj in se ob tem naučil, kaj je treba narediti, da tako pomembnih funkcij ne bodo mogli več zasedati pokvarjeni nesposobneži, ki so sramota za slovensko zdravstvo. V strateškem svetu pripravljamo predloge za Zakon o javnih zdravstvenih zavodih, ki bo tovrstne prakse onemogočil.

Govorite o direktorjih, ki so sramota za slovensko zdravstvo. Koga imate v mislih?

V mislih imam tudi nekdanje direktorje Onkološkega inštituta – Janeza Remškarja, Ano Žličar in Andraža Jaklja. Slednjemu ne bi mu zaupal niti kurnika, vodil pa je osrednjo onkološko ustanovo. In to večinoma kar od doma. Ana Žličar je v času Janševe vlade podpisala prevzem novogradnje Onkološkega inštituta z zagotovilom, da so vse gradbene napake odpravljene. O tem sem malo prej govoril v kontekstu groženj, ki sem jih doživljal od SCT oziroma Zidarja. Sramota za slovensko zdravstvo je tudi »slavni poštenjak« Janez Remškar, svojevrstna perla desne politike, ki pa je drugače dosegel najvišjo funkcijo na Ministrstvu za zdravje pod ministrom Borutom Miklavčičem v Pahorjevi levi vladi. Le zakaj?! Časi se danes spreminjajo. V marsikateri bolnišnici sedijo sposobni direktorji. Direktor UKC Ljubljana dr. Marko Jug nam celo v strateški svet pošilja predloge za izboljšave v javnem zdravstvu.

Celoten intervju preberite v  avgustovski številki revije Obrazi (08/25). Revija je na voljo tudi v spletni Trafiki