Bela marmornata tla novega kongresnega centra na Brdu pri Kranju še vedno pokriva 12,94 metra dolga in 7,04 metra široka preproga znamke Pazyr ul Malik pakistanskega izvora, ki je v preteklih letih dvigovala prah v javnosti zaradi visoke cene. Zanjo so na Brdu plačali 149.460 evrov oziroma 124.550 evrov brez DDV. Naročili in kupili so jo konec leta 2008, ko se je iztekal mandat prve Janševe vlade in še ni nastopila Pahorjeva vlada. Izbrali so jo na javnem razpisu, rok za oddajo ponudb pa je bil omejen na šest dni, med katerimi so bili trije dnevi prazniki. Izbrana je bila družba Schilling iz Lukovice, ki se je edina prijavila na razpis in je že pred tem sodelovala z javnim zavodom. Po razpisu bi morala biti preproga dolga najmanj 13 metrov, a se je po pranju nekoliko skrčila, zato je bila za šest centimetrov krajša. Stekla so pogajanja, in prokurist Leonhard Podgornik, ki je najprej preprogo ponujal za 132.500 evrov brez DDV, je dal šestodstotni popust in ceno spustil na 124.550 evrov brez DDV, po kateri so nato na Brdu preprogo tudi kupili.
Od revizije do kazenske ovadbe
Leta 2010 je na vrata Zavoda Brdo potrkal revizor Uroš Štuhec iz generalnega sekretariata vlade. Med pregledom dokumentacije mu je padel v oči račun za preprogo, zato je izdelal revizijsko poročilo in v njem navedel več nepravilnosti. Zavod Brdo je najel sodno cenilko za področje tekstila Kristino Ažman Tkalec, ki je ugotovila, da gostota vozlov v preprogi ni ustrezna, zato je njeno vrednost ocenila na 80 tisoč evrov (brez DDV). Na podlagi priporočila revizorja se je vodstvo zavoda odločilo za tožbo proti dobavitelju preproge zaradi previsoke cene ob nakupu in od njega zahtevalo 53.460 evrov. V postopku mediacije so ugotovili, da je podjetje, ki so ga tožili, insolventno, zato so sprejeli njihovo ponudbo, da so to razliko poplačali s petimi manjšimi perzijskimi preprogami, ki so jih nato položili v drugih protokolarnih objektih.
Krivdo za nepravilnosti so najprej pripisali vodji nabavne službe Majdi Markun, ki so ji prekinili delovno razmerje zaradi poslovnih razlogov. Potem ko je zgodba o nakupu preproge prišla v javnost, pa je stekel še postopek proti direktorju Iztoku Puriču, ki naj bi ga nato odpustili zaradi nesposobnosti. Zoper oba je stekel tudi kriminalistični postopek zaradi zlorabe uradnega položaja in pomoči pri kaznivem dejanju, policija je zasegla vso dokumentacijo, povezano z nakupom preproge, državno tožilstvo pa je na sodišče vložilo zahtevo za preiskavo. Toda okrožno sodišče v Kranju je maja lani zahtevo za preiskavo zavrnilo, potem je pritožbo okrožne državne tožilke Tanje Frank Eler avgusta lani zavrnilo še višje sodišče v Ljubljani.
Sodišče: Purič in Markunova nista zlorabila položaja
Med drugim je sodišče ugotovilo, da »noben od osumljencev ni strokovnjak tekstilne stroke«, »da se je odstopanje v lastnostih dobavljene orientalske preproge ugotovilo šele naknadno z izvedencem tekstilne stroke«. Poleg tega pa tožilka niti ne zatrjuje, da naj bi Purič preprogo videl pred odobritvijo računa, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da tega ne potrjujejo niti podatki kazenskega spisa. Prav tako po mnenju sodišča notranja revizija ni ugotovila številnih nepravilnosti v zvezi z nabavo orientalske preproge. Markunova je sodišče prepričala, da je razpisne pogoje sestavila sama po ogledu posameznih trgovin, v predmetu naročila pa gostota vozlov ni bila navedena. Dobavitelj je pojasnil, da je bila gostota vozlov v predmetu naročila mišljena na površino celotne preproge.
»Nerazumljivo je vztrajanje tožilke pri očitku osumljenemu Puriču, ki je po opisu kaznivega dejanja v zahtevi za preiskavo zgolj odredil izplačilo računa za dobavljeno preprogo, pred tem pa preproge niti ni videl in ni bil navzoč pri dobavi in sploh ni tekstilni tehnolog, ki bi z običajnim pregledom preproge, položene v protokolarnem objektu, na prvi pogled ugotovil odstopanje lastnosti oziroma očitno neustreznost preproge v številu vozlov. Poleg tega je Purič odredil izplačilo računa, v katerem je bila navedena cena za preprogo, ki je bila dosežena v pogajanjih, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi direktni naklep Puriča izhajal tudi iz dejstva, da je odobril račun za preprogo v vrednosti, ki je bila nekoliko pod mejo, do katere je lahko Purič kot direktor JGZ Brdo samostojno sklepal posle brez soglasja upravnega odbora. Ker je bila edina predstavnica naročnika, to je kupca, za naročeno in dobavljeno blago Markunova, in ker je ona v okviru pogajanja dosegla nižjo ceno, na katero je dobavitelj pristal, je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da sta se Purič in Markunova z izvedbo razpisanega pogoja, opisano v zahtevi, izognila sodelovanju oziroma morebitnim vmešavanjem ostalih zaposlenih v JGZ Brdo v izvedbo postopka, ter da je šlo za usklajeno delovanje obeh osumljenih v smeri zagotovitve premoženjske koristi družbe Schilling, d. o. o.,« je v sklepu še zapisala predsednica senata Mateja Lužovec.
Več v tiskani izdaji Reporterja in aplikaciji Trafika za tablične računalnike