V paket zlorabe sodstva v politične namene lahko mirne duše vključimo tudi primer Kangler. Odbor 2015, katerega osnovno poslanstvo je opozarjanje na množične kršitve človekovih pravic in preprečevanje le teh, je obravnaval 11. kršitev človekovih pravic v zadevi Franc KANGLER. Pri postopkih v zadevi Franc KANGLER, ki se vodijo na Okrajnem, Okrožnem in Višjem sodišču v Mariboru, prihaja do hujših kršitev človekovih pravic ter kršitev ZKP in drugih predpisov. Posebej bodejo v oči kršitve tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja izvajanje dokazov v korist obrambe.
O sumu zlorabe pravosodja v politične namene so spregovorili tudi na Komisiji za peticije ter človekove pravice, ki jo vodi poslanka SDS Eva Irgl. (http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-delovnih-teles-dz/174383469) Na seji, obstruiorali so jo poslanci vladne koalicije, je Franc Kangler predstavil kar nekaj konkretnih navedb o nezakonitem delu policije, ki so se med drugimi nanašale tudi na delo sedaj aktualnega generalnega direktorja policije Marjana Fanka. Slednji je kot takratni šef mariborskih kriminalistov Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru za Franca Kanglerja in druge vpletene osebe podal pobudo za nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem, kar dokazuje njegov podpis na dokumentu s številko 2340-9/08-24, z dne 15.03.2009l. K pobudi je Fank priložil 75 prepisov pogovorov in SMS sporočil, čeprav je vedel in se zavedal, da za prepise SMS sporočil in pogovorov nima odredbe preiskovalnega sodnika, kot to veleva tretji odstavek 153. člena ZKP v povezavi s šestim odstavkom 84. člena ZKP. Marjan Fank je kot odgovorna oseba PU Maribor zavestno deloval nezakonito, saj je globoko posegel v zajamčene človekove pravice Franca Kanglerja in ostalih.
V Odboru 2015 so zgroženi predvsem pa zaskrbljeni nad izjavo, ki jo je dne 09.10.2015, podal generalni direktor policije Marjan Fank v časniku Večer, ko je prostodušno priznal , da so kriminalisti v zadevi Franc KANGLER prepise pogovorov delali sproti. »V vsej zgodovini prikritih preiskovalnih ukrepov se predlogu za podaljšanje izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov priložijo prepisi, saj drugače ne tožilec ne sodnik ne moreta odločati o razlogih za podaljšanje ukrepa«. V nadaljevanju je še dejal, da tako zahtevajo preiskovalni sodniki večinoma brez odredbe. V Odboru 2015 so nadvse zaskrbljeni nad takšno izjavo prvega moža policije, saj je javno priznal, da v zadevi Franc KANGLER ni bilo odredbe preiskovalnega sodnika za prepise zvočnih posnetkov, oziroma prisluhov in da je to bila stalna praksa. V kolikor je takšno prakso Marjan Fank iz Policijske uprave Maribor prenesel na Generalno policijsko upravo , je le ta protizakonita, škodljiva, predvsem pa kazniva, dodaja Odbor 2015. »Gre namreč za ukrepe, ki posegajo v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, na kar mora biti družba posebej občutljiva in pozorna. Kako je mogoče, da generalni direktor policije svojo odgovornost prenaša na preiskovalne sodnike? Kot da ne bi vedel, da preiskovalni sodniki dobro poznajo določilo tretjega odstavka 153. člena ZKP, ki določa, da lahko le preiskovalni sodnik odredi, naj se zvočni posnetek v celoti ali deloma prepiše. Prepis v skladu s šestim odstavkom 84. člena ZKP mora preiskovalni sodnik pregledati, potrditi in priključiti k zapisniku o opravljenem dejanju.« V Odboru 2015 so prav tako ugotovili, da je policija v zvezi s prisluhi podala poročilo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru, dne 23.07.2010, katerega je podpisal takratni vodja Sektorja kriminalistične policije v Mariboru Janez LOVREC. Policija je poročilu priložila kopije DVD-jev in prepise pomembnih pogovorov. Takratna vodja Mariborskega tožilstva Elizabeta Györköš je celotno gradivo dne 26.07.2010, odstopila preiskovalnemu sodniku mag. Janezu Žirovniku v preizkus gradiva zbranega z ukrepi, skupaj s poročilom Policijske uprave Maribor – Sektor kriminalistične policije. Kljub temu, da je preiskovalni sodnik mag. Janez Žirovnik opravil preizkus omenjenega gradiva, ni ugotovil, da so h gradivu bile priložene kopije DVD-jev, po zakonu pa bi morali biti priloženi originali. Prav tako preiskovalni sodnik ni bil pozoren na sporne fascikle prepisov pogovorov v zadevi Franc Kangler in drugi, saj policija za tovrstne prepise ni imela odredbe. Mariborski kriminalisti Zlatko Kranjc, Janez Lovrec, Robert Munda in drugi so vedeli in se zavedali, da ne smejo posedovati prepisov SMS sporočil in pogovorov ter da morajo pri svojem delu spoštovati tudi svoje interno navodilo št. 2340-108/2010/3 z dne, 16.09.2010, ki v 49. členu opredeljuje: »da se izsledki pridobljeni s tehničnimi sredstvi pri uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov odstopijo državnemu tožilcu v originalu in v celoti« Zato Odbor 2015: »Iz navedenih in priloženih dokumentov je razvidno, da je sedaj aktualni generalni direktor policije Marjan FANK, ki je bil v tem času predstojnik kriminalistične službe v Mariboru, globoko kršil določila tretjega odstavka 153. člena ZKP, za kar je po našem prepričanju kazensko, materialno in odškodninsko odgovoren.«
Zato Odbor 2015 zahteva, da Okrajno, Okrožno in Višje sodišče v Mariboru sledijo dokaznim predlogom Kanglerjevega zagovornika dr. Marka Bošnjaka in upoštevajo vse predpise (ZKP, KZ in Zakon o sodiščih) ter v bodoče ravnajo v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Odbor pričakuje, da bodo sodišča še posebej dosledno spoštovala določbe ZKP-ja in sicer šesti odstavek 84. člena, četrti odstavek 154. člena ter tretji odstavek 153. člena. Odbor 2015 prav tako od pristojnih organov pričakuje, da bodo zoper navedene kršitve ustrezno, predvsem pa pravočasno ukrepali.
Kar pa se Marjana Fanka tiče, primer njegovega sina Primoža,ki je pijan razgrajal na javnem prostoru in grožnje, ki jih je izrekal policistom ob intervenciji, so njegove »zveze« z nekdanjimi sodelavci v kriminalističnem sektorju PU Maribor še kako živi. Čeprav je javno zagotavljal, da se v postopek ne bo vmešaval, so primer iz rok uniformirane policije prevzeli kar «njegovi« kriminalisti in menda “ovadba za kaznivo dejanje omilili zgolj v prekršek”. Komanda z »vrha« je bila torej učinkovita. Na koncu, kaj je že v torek dejal evropski poslanec dr. Milan Zver? »Uporaba novega mehanizma Evropske komisije bi bila po mojem mnenju še bolj kot za Poljsko upravičena kje drugje v EU. Tudi v moji Sloveniji, če sem iskren!«