Afera ob nezakonitih dodatkih za stalno pripravljenost, ki so jih prejemali nekateri profesorji in uslužbenci na devetih ljubljanskih fakultetah, dobiva nove razsežnosti. Kot je znano, je inšpektorat za javni sektor v inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da so fakultete v letih od 2012 do 2014 izplačale za 770.000 evrov bruto dodatka, največ med njimi ekonomska fakulteta, ki jo je takrat vodil sedanji finančni minister Dušan Mramor, in sicer 436.769 evrov. Toda še bolj škandalozno je to počela fakulteta za družbene vede pod vodstvom dekana Rada Bohinca, ki v nasprotju z ekonomsko fakulteto (ta približno 40 odstotkov svojih prihodkov pridobi s tržno dejavnostjo) prerazporeja izključno javna sredstva, ki bi sicer morala biti namenjena izvajanju študijskih programov.
Nekdanji dekan FDV in poznejši minister za šolstvo Igor Lukšič je zaradi tega lani večkrat protestiral pri senatu fakultete, senatu univerze in rektorju Ivanu Svetliku, obvestil je ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič in NAKVIS (Nacionalno agencija za kvaliteto v visokem šolstvu), svet slednje vodi nekdanja rektorica Andreja Kocijančič (žena Janeza Kocijančiča), vendar je bil povsod neuspešen.
In za kaj gre? Teden dni pred začetkom študijskega leta 2014/15 je senat FDV sprejel spremembe študijskih programov, tako da je zmanjšal število ur predavanj, vaj in seminarjev pri posameznih predmetih in s tem na vseh programih, da bi zmanjšal finančni primanjkljaj FDV. Konkretno to pomeni, da so prej za predmete zahtevali po 30 ur predavanj in po 30 ur vaj, skupaj torej 60 ur študijskih obveznosti, po novem sklepu pa je prodekan poljubno nižal obveznosti na manj ur, celo na nič, ne da bi se o tem predhodno posvetoval z izvajalci predmetov.
Predmet temelji politologije, katerega nosilec je Lukšič, so celo prekvalificirali v dva predmeta z različnimi urami predavanj (27 oziroma 13 ur), eden je namenjen za študente enega, drugi pa za študente drugega študijskega programa, ampak na koncu vse čaka izpit na podlagi enake količine študijske literature. Lukšič vseeno opravi 60 ur predavanj (podobno velja tudi za druge njegove kolege pri drugih predmetih z okrnjenim programom), saj ne želi, da bi posledice varčevalnih ukrepov fakultete občutili študentje. Vendar tako kot ostali profesorji prejme približno pet odstotkov nižjo plačo, kot jo je pred spornim sklepom.
Kot pravi Lukšič, fakulteta na račun znižanja kvalitete visokošolskih programov privarčuje približno 70 do 80 tisoč evrov, po drugi strani pa je skoraj enako vsoto porabila za nagrajevanje administracije in za dodatke predstojnikom kateder, ki jih je na FDV dvanajst. Oboji naj bi prejeli skupno po 30 tisoč evrov nagrad oziroma dodatkov. Lukšič je prepričan, da gre za neko obliko podkupovanja ožje elite na fakulteti, zlasti predstojnikov kateder, ki so člani senata, ta pa bo junija naslednje leto vnovič volil dekana, kjer se bo za ta položaj spet potegoval tudi sedanji dekan Rado Bohinc. Pričakuje, da se bo do tega problema opredelila tudi KPK.