Slovenska elita se boji razkritij sojenja kokainskemu baronu Dragan Tosiću, ki je posojal denar znanim Slovencem iz političnih, gospodarskih in lobističnih vrst.
Od odmevnih aretacij lanskega maja je minilo že skoraj leto dni. 25. maja lani je policija s spektakularnimi akcijami v ranih jutranjih urah po domovih presenetila člane odmevnega Tošićevega kartela. Takrat so slovenski policisti priprli 14 ljudi in izvedli 30 hišnih preiskav. Precejšen »sloves« sta takrat dobili tudi ljubljanski kavarni Randevu in Le petit café, ki sta bili (in sta še vedno) v rokah Tošića. Odmevnost akcije je bila še toliko večja, ker so Tošića začeli takoj povezovati s srbskim kraljem mamilarskega trga, Darkom Šarićem.
Preiskave, ki jih je naredila policija, so bile za preiskovane dokaj obremenilne. Tako je tožilstvo sestavilo obtožnico proti 17 preiskovanim 23. novembra lani: obtožnica je postala pravnomočna 25. marca. Dvanajstim obtožencem je bil ob tem 18. marca podaljšan pripor: devet članov Tošićevega klana, vključno s Tošićem, bo sodni proces dočakalo za rešetkami, trije pa v hišnem priporu. Obtoženci se bodo morali braniti kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, hudodelskega združevanja in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.
17 obtožencev, 12 v priporu
Da je bil Dragan Tošić velika riba, dokazujejo prav izsledki preiskave, na podlagi katere so bile sestavljene obtožnice. Tošić in njegov slovenski klan naj bi bili Šarićeva vezna nit za milanski trg kokaina, ki ga je po izsledkih preiskave nadzorovala slovenska mamilarska skupina. Z Okrožnega sodišča v Ljubljani smo prejeli seznam obtoženih in tudi tistih, ki bodo obravnavo dočakali v priporu. Sezname objavljamo tudi ločeno v okviru, a veljalo bi obnoviti zgodbo, v katero so se obtoženci zapletli in ki jih je nazadnje spravila v godljo.
Dejansko je šlo za pretovor dveh ton kokaina iz Urugvaja čez Južnoafriško republiko v Evropo in Slovenijo, ki ga je urugvajska policija pred nosom speljala slovenskemu kokainskemu klanu 15. oktobra 2009. Iz policijske preiskave lahko sklepamo, da so bili akterji pretovarjanja v kritičnih trenutkih zajetja pošiljke zelo neprevidni: v dneh po urugvajskem zajetju so se namreč še naprej pogovarjali po telefonu, pa čeprav samo za to, da bi skušali zabrisati sledi za sabo. To pa je bila zanje usodna napaka. Policija jim je bila že dalj časa za petami, telefonsko prisluškovanje v dneh po 15. oktobru 2009 pa je bilo kaplja čez rob.
VEČ V TISKANI IZDAJI