Ekskluzivno: Osnutek pogodbe o prodaji Mercatorja

Agrokor si je po pogodbi zagotovil eno leto, da bo iskal potreben denar za kupnino in dovoljenja, saj očitno nima potrebnih finančnih sredstev za prevzem Mercatorja. Če pa mu v tem času ne bo uspelo zbrati denarja, se lahko po pogodbi izogne obveznostim z minimalno odškodnino. Precej ohlapne naj bi bile tudi zaveze do delavcev in dobaviteljev. Agrokor bi namreč sam nadzoroval proces ugotavljanja kršitev, kazni v primeru nespoštovanja določil pa so precej nizke. V primeru kršitve pogodbenih določil lahko pride do največje možne kazni 10 milijonov evrov, kar pri 830 milijonih evrov kupnine pomeni pljunek v morje.

Nasprotniki prodaje menijo, da bi bil Mercator med enoletnim procesom prodaje popolnoma paraliziran, v pogodbi pa tudi nikakršne omejitve prodaje naprej tretji osebi. Pogodb po njihovem v ničemer ne varuje slovenskih proizvajalcev in slovenske predelovalne industrije, saj so členi od 11.2 do 11.3 samo zaveza kupca, da ne bo diskriminatoren do naših proizvajalcev. Čeprav se Agrokor sploh ne bi smel zavezati, da bo obdržal določen delež starih dobaviteljev, je to v nasprotju s pravili o varstvu konkurence. Takšna zaveza namreč pomeni prepovedani horizontalni sporazum, kar ve uprava NLB že od marca 2011, ko je dobila pravno mnenje odvetniške družbe Kavčič, Rogl in Bračun.

NLB bi sicer s pogodbo pridobila dokaj visoko kupnino, vendar pa bo po tem, ko bodo izrinili naše proizvode, banka lahko ostali brez strank in tako brez prihodkov iz naslova opravljanja plačilnega primeta in od obresti od depozitov od teh strank. V pogodbi tudi ni nikjer omejitev, da nova uprava Mercatorja plačilnega prometa ne bi prenesla na kako drugo banko. Po vstopu Hrvaške v EU pa bi se zadolženi Agrokor zaradi carin v republika bivše Jugoslavije, gotovo preusmeril na slovenski trg. Nasprotniki prodaje tudi opozarjajo na dejstvo, da ima NLB iz naslova dividend iz Mercatorjevih delnic dokaj visok donos in da bi lahko prodala druge naložbe, ki ne prinašajo tako visokega donosa.

V času, ko naj bi bila prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju vprašanje dni in ne tednov, je pomembno vprašanje, ali je za ali proti prodaji najverjetnejši novi mandatar Zoran Janković. Slednji je sicer znan kot veliki zagovornik državnega lastništva v slovenskih družbah in nasprotnik njihove prodaje, toda glede prodaje Mercatorja je vpleten tudi osebno. Družba KLM, katere 62,5 odstotni lastnik je, ima v lasti 61.490 delnic Mercatorja.

Na vprašanje Žurnala24, ali ne bi bilo bolje, da se s prodajo Mercatorja, ki je največja slovenska družba, počaka do oblikovanja nove vlade, je Janković odgovoril, da ne komentira ničesar v zvezi s prodajo Mercatorja.

Račun je zelo jasen: Agrokor ponuja za delnico Mercatorja 221 evrov, glede na to bi Janković ob prodaji zaslužil 8,5 milijona evrov. Sedanja borzna vrednost delnice pa je le 161 evrov, torej je Jankovićev delež vreden 6,2 milijona evrov.

Razlika je 2,3 milijona evrov, torej je situacija, kot bi rekel Janković, »zelo preprosta«. Sam ima 2,3 milijona razlogov, zakaj v tej zadevi osebni interes izjemoma prevlada nad nacionalnim.