DZ je tako z 88 glasovi za in nobenim proti odločil, da se obravnava predloga pokojninske reforme nadaljuje. Splošno razpravo v okviru prve obravnave reforme so poslanci opravili že v torek, v njej pa so poslanci koalicije opozarjali na nujnost reforme za stabilizacijo pokojninske blagajne, opozicijski pa, da zastavljena reforma ne bo vzdržala dolgo.
Alenka Bratušek (PS) je tako v torek opozorila, da bo pokojninska blagajna po reformi vzdržna do leta 2020, kar je le sedem let. SDS je podobno kot še nekateri drugi opozicijski poslanci tudi očitala, da je na lanskem referendumu pomagala zrušiti reformo, ki jo je lani pripravila vlada Boruta Pahorja.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak ji je odgovoril, da reforma leta 2011 na referendumu ni padla zato, ker so ji nasprotovali v SDS, ampak zato, ker ni upoštevala temeljnih predlogov sindikatov. Glede navedbe, da bo pokojninska blagajna po reformi vzdržna le sedem let, pa je dejal, da je to minimalna doba in da ni rečeno, da ne bo vzdržna več let.
Pri reformi trga dela pa je DZ danes soglasno izglasoval sklep, da sta predloga novele zakona o urejanju trga dela ter novega zakona o delovnih razmerjih primerna za nadaljnjo obravnavo.
Cilj reforme je večja prožnost na trgu dela. Tako se med drugim poenostavljajo postopki pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, skrajšujejo odpovedni roki in preurejajo odpravnine. Delodajalec bo lahko zaposlenim naložil tudi opravljanje drugega dela.
Večjo prožnost naj bi dosegli tudi z možnostjo, da lahko brezposelni nad 50 let ter upokojenci opravljajo začasna in občasna dela, ter da se lahko delavec prijavi na zavodu za zaposlovanje že v času odpovednega roka.
"Reforma trga dela je namenjena delodajalcem, da jih opogumi k zaposlovanju," je v torek ob začetku obravnave dejal minister za delo Andrej Vizjak. Poleg tega je namenjena tudi brezposelnim, da bodo prej poprijeli za delo, ter debirokratizaciji nekaterih postopkov.
Eden ključnih ciljev reforme je zmanjšanje segmentacije na trgu dela, ki se kaže v različnem položaju zaposlenih s pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas. Vlada tako predlaga omejitev sklepanja pogodb za določen čas, čemur pa še posebej nasprotujejo v DL. Vizjak je sicer v torek dejal, da vlada pri kvotah ne vztraja in bi soglašala tudi s kakšno drugo podobno rešitvijo.
Brezposelne naj bi k aktivnemu iskanju zaposlitve spodbudili tudi s spremembami na področju denarnih nadomestil. Vlada tako predlaga znižanje odmernega odstotka z 80 na 70 odstotkov v prvih treh mesecih upravičenosti do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V opoziciji znižanju višine nadomestil nasprotujejo.
Tako o reformi trga dela kot o pokojninski reformi se še naprej usklajujejo socialni partnerji in usklajevanja naj bi se nadaljevala do konca zakonodajnega postopka. Slabše sicer kaže reformi trga dela in vlada je že rekla, da je v primeru, da spremembe po mnenju gospodarstva ne bi predstavljale resne reforme, predloga zakonov pripravljena umakniti.
DZ je sicer danes v nadaljnjo obravnavo poslal še predloge treh zakonov, ki jih je vlada pripravila z namenom zagotovitve dodatnih proračunskih prihodkov. Gre za novelo zakona o dohodnini, zakon o davku na finančne storitve ter novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV).
Z novelo zakona o dohodnini se bo prepolovila posebna osebna olajšava od študentskega dela, odpravila posebna osebna olajšava od dohodkov čezmejnih delovnih migrantov ter uvedla cedularna obdavčitev prihodkov od najemnin. V predlog pa je vlada vgradila tudi nekaj spodbud, denimo uvedbo pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike.
Zaradi pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike se bodo proračunski prihodki zmanjšali za približno 3,5 milijona evrov, a zaradi dodatnih proračunskih prilivov na račun omenjenih sprememb pri olajšavah in obdavčitvi najemnin si vlada od uveljavitve novele zakona o dohodnini obeta 23,5 milijona evrov dodatnih proračunskih prihodkov letno.
Predlog zakona o davku na finančne storitve uvaja prometni davek na plačilo storitev finančnega posredovanja. Plačevati ga bodo morale banke in druge finančne institucije, in sicer v višini 6,5 odstotka od nadomestila oz. provizije, ki se zaračuna za opravljeno finančno storitev. Na ta račun naj bi se v proračun steklo dodatnih 35 milijonov evrov letno.
Dodatnih 70 milijonov evrov pa naj bi prineslo izvzetje nekaterega blaga in storitev iz znižane obdavčitve po 8,5-odstotni stopnji DDV in obdavčilo s splošno stopnjo v višini 20 odstotkov. Gre za časopise in revije, hrano za domače živali, čiščenje oken in gospodinjstev, uporabo športnih objektov, frizerske storitve, dobavo lončnic in sadik ter storitve javne higiene.
Glede tega predloga je bilo pred glasovanjem slišati največ pomislekov, tako iz vrst koalicije kot opozicije. Zaradi tega gre pričakovati, da bo v nadaljnji obravnavi prišlo do sprememb.