DZ ob obstrukciji opozicije sprejel proračun za naslednji dve leti

Postavke glede stroškov dela v javnem sektorju sicer še niso usklajene, a vlada pričakuje, da ji bo uspelo dogovor s sindikati doseči do začetka novega proračunskega leta. V nasprotnem primeru napoveduje enostranske ukrepe, saj mora masa za plače ostati v načrtovanem obsegu.

Slovenija v obdobju od leta 2014 dalje spet beleži rast obsega bruto domačega proizvoda, ta pa se bo nadaljevala tudi v letih 2017 in 2018. V teh razmerah so proračunski prihodki v letu 2017 načrtovani v višini 8,8 milijarde evrov, kar je 421 milijonov evrov več od ocene letošnjih prihodkov. Leto pozneje se bodo povečali na blizu 9,3 milijarde evrov.

Precej zmernejša rast je predvidena na strani odhodkov, namreč za 351 milijonov evrov na 9,5 milijarde evrov v letu 2017 ter nato še za 46 milijonov evrov na nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov v letu 2018.

S tem se bo proračunski primanjkljaj s 681 milijonov evrov, kolikor naj bi znašal prihodnje leto, zmanjšal na 306 milijonov evrov. V deležu bruto domačega proizvoda to pomeni 1,6 odstotka v letu 2017 in 0,7 odstotka v letu 2018.

Vlada je tokrat proračun prvič sestavila v skladu z lani sprejetim zakonom o fiskalnem pravilu, na podlagi katerega je DZ letos spomladi določil najvišjo mejo odhodkov vseh javnih blagajn za nekaj let vnaprej. Zaradi tega tudi še ni mogoče sprostiti vseh v krizi sprejetih varčevalnih ukrepov, sta poslancem pojasnjevala premier in finančna ministrica.

Omejitve na področju odhodkov za plače se tako lahko le postopoma odpravljajo, prav tako pri odhodkih za pokojninsko blagajno in socialne transferje. Kljub temu je z januarjem 2017 načrtovana prva redna uskladitev pokojnin po krizi. Izvedla se bo v višini 1,15 odstotka, v stranki DeSUS pa pričakujejo, da bo do novih zvišanj pokojnin lahko prišlo tudi med letom.

Ker vlada ni znala posreči z natančnimi podatki o sredstvih za plače in druge stroške dela javnih uslužbencev, je bila v razpravi deležna ostrih kritik opozicije. "Na kakšen način boste dobili te milijone? Boste linearno zmanjšali plače ali morda predlagali zvišanje davka na dodano vrednost?" je spraševal Marko Pogačnik (SDS).

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je povedala, da bodo potrebni enostranski ukrepi, če dogovora ne bo do konca leta. Te bo treba poiskati na odhodkovni strani proračuna, saj vlada o ukrepih na prihodkovni strani ne razmišlja. "Vendar pogajanja tečejo. Predlagam, da jih ne ubijemo s tem, da razmišljamo na glas o morebitnih nadaljnjih ukrepih," je dejala.

Predsednik vlade Miro Cerar je v torek ob začetku obravnave zagotovil, da je tako proračun za leto 2017 kot tudi proračun za leto 2018 usmerjen v prihodnost Slovenije in omogoča temelje spodbudnemu poslovnemu okolju. Drugače so menili predvsem poslanci NSi in SDS, ki so vladi očitali uveljavljanje vedno novih dajatev za gospodarstvo. Januarja 2017 se denimo zvišuje davek od dohodkov pravnih oseb.

Po drugi strani se bo z letom 2017 nekoliko preoblikovala lestvica za odmero dohodnine, da bodo manj obremenjene plače tistih z višjimi prejemki od povprečnih. To ni všeč poslancem ZL, ki so v razpravi opozarjali, da se ob znižanju dohodnine za deset odstotkov najbolje plačanim nadaljuje zategovanje pasov za vse ostale.

Povprečnina, ki se iz državnega proračuna zagotavlja občinam, se zvišuje, a po mnenju občinskih združenj premalo. Za leto 2017 je določena v višini 530 evrov na prebivalca, kar je osem evrov več kot letos, v letu 2018 pa se bo zvišala na 536 evrov.

Koalicijski poslanci so morali proračunske dokumente izglasovati sami. Nezadovoljni z neusklajenimi postavkami za plače so jim v opozicijskih poslanskih skupinah že v razpravi odrekali podporo, ko kljub pozni uri niso dosegli prestavitve glasovanja, pa eden za drugim napovedali obstrukcijo.

Vlada je proračun za prihodnji dve leti pripravila s ciljem spodbujanja gospodarske rasti ter konsolidacije javnih financ s postopnim zniževanjem dolga. Stroški za obresti se tako zmanjšujejo - v letu 2017 za 8,2 odstotka, v letu 2018 pa še za 0,3 odstotka.

Zastavljena politika bo omogočila, da sredstva namenimo za ključne prioritete, te pa so po Cerarjevih besedah zdravje, infrastruktura, varnost, znanost in nenazadnje zaposlovanje.