Revija Reporter
Slovenija

DZ o interpelaciji zoper Györkös Žnidarjevo zaradi primera Haradinaj

STA

24. sep. 2015 5:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Poslanke in poslance danes čaka razprava o odgovornosti notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar za ravnanje pristojnih organov ob aretaciji nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja. Ministrica očitke predlagateljev interpelacije iz vrst SDS zanika. Ker jo podpirata vlada in celotna koalicija, je pričakovati, da bo ostala na položaju.

Haradinaja so 17. junija na podlagi tiralice srbskega Interpola iz leta 2004 aretirali na ljubljanskem letališču. Po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom in po ustni noti Prištine, namenjeni zunanjemu ministrstvu, so ga sicer izpustili na prostost in mu vrnili odvzeti potni list, kljub temu pa je dogodek razburkal odnose med Kosovom in Slovenijo.

Le teden dni po aretaciji so poslanci SDS vložili interpelacijo zoper notranjo ministrico. Pripisujejo ji odgovornost za politične in gospodarske posledice, ki jih je državi zadala ta aretacija, in zmanjšanje mednarodnega ugleda Slovenije.

Ministrica Györkös Žnidarjeva je v odgovoru zavrnila vse očitke, saj ti po njenem mnenju temeljijo na nerazumevanju temeljev državnopravne ureditve. Kot trdi, je policija zakonito in strokovno opravila svoje delo.

Predlagatelji interpelacije bi za razrešitev ministrice potrebovali absolutno večino, torej 46 poslanskih glasov, vendar pa jih najverjetneje ne bodo zbrali, saj so poleg predsednika vlade Mira Cerarja in vlade v celoti ministrici podporo izrekle tudi vse koalicijske stranke.

Györkös Žnidarjeva je bila sicer v zadnjih dneh deležna tudi kritik v zvezi z oskrbo policistov, ki so ob mejah skrbeli za obvladovanje položaja z begunci. Vendar je ministrica kritike zavrnila rekoč, da ne gre za sistemsko pomanjkljivost, pač pa zgolj za logistični zaplet.

DZ bo sicer danes opravil tudi drugo branje novele zakona o prevzemih, o kateri je splošno razpravo opravil že junija, matični odbor pa jo je z nekaj dopolnili potrdil v začetku meseca. Predlog med drugim ureja zatečeno stanje prevzemnikov, ki jim je Agencija za trg vrednostih papirjev prepovedala uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi, ter določa obvezen minimalni prag uspešnosti prevzemne ponudbe v višini 50 odstotkov in ene delnice.