Miha Kordiš (ZL) je konec preteklega tedna ob protestih proti noveli zakona o tujcih, na katerem so bili večinoma aktivisti Amnesty International in migranti, na facebooku zapisal takole: »Ravnokar pred DZ: akcija proti novemu Zakonu o tujcih, ker krši človekove pravice, mednarodne pogodbe in našo Ustavo.«
Če pustimo ob strani, da je nekemu uporabniku na vprašanje, kdo bo živel migrante, odgovoril, da bodo pač vzeli »kapitalu (…), pa bo za vse še preveč« (če nimaš, ukradeš, mar ne?), pozoren bralec ugotovi (in to ni zgolj Kordiševa posebnost), da je govor o človekovih pravicah na splošno. A ko je treba pojasniti, katere pravice konkretno so kršene in jih primerjaš z argumenti, je običajen odgovor: »No, tega nismo tako mislili.« Poudarek je kakopak na »tako«. No, če ne »tako«, kako pa potem?
No, pa jim pomagajmo. Levičarji se zavzemajo za sekularno državo, prezirajo Katoliško cerkev in se zgražajo, da imajo na zasebni šoli Alojzija Šuštarja verske predmete (Luka Mesec v Gorenjskem glasu in na facebooku), po drugi strani odpirajo meje za ljudi z globokim prepričanjem, da je edina prava kazen za nevernost smrt. Kričijo o enakopravnosti spolov, a podpirajo migracije iz držav, kjer z ženskami ravnajo kot s potepuškimi psi, kazen za prešuštvo je kamenjanje.
Levičarji pravijo, da imamo do migrantov predsodke zaradi nekaterih nezakonitih dejanj, kar ne velja za moške na stari celini, ki se morajo s samouničevanjem odkupiti za kolonialni čas svojih dedov. Zavzemajo se za pravice homoseksualcev, a vabijo kulturo, kjer je kazen za istospolne, če imajo srečo, bičanje, drugače jih običajno vržejo z visokih stavb.
Levičarji kot pravi krvodajalci rohnijo proti rasizmu in islamofobiji, a so v resnici samo proti Evropejcem in njihovi civilizaciji.
