Dve milijardi evrov za zdravstvo: Kaj ti pomaga nova lepa operacijska dvorana, če niti na vrsto ne prideš?

Zakon, ki ga je v parlamentarni postopek vložila vlada in je težak okoli dve milijardi evrov, med drugim predvideva naložbe v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor, splošnih in specialnih bolnišnicah, psihiatričnih bolnišnicah, porodnišnicah, fakultetah za študij medicine in dentalne medicine ter znanstveno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah na področju zdravstva.

DZ je prvo obravnavo predloga zakona opravil že na julijski seji, na kateri so poslanci s 63 glasovi za ocenili, da je zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvo, ki za prihodnjih deset let predvideva za skoraj dve milijardi evrov vlaganj v slovensko zdravstvo, primeren za nadaljnjo obravnavo.

Na matičnem odboru za zdravstvo minuli petek so sprejeli dopolnilo koalicijskih poslancev, da namesto 50 milijonov evrov za zdravstveno dejavnost na primarni ravni v naslednjih letih nameni 150 milijonov, včeraj pa so poslanci prikimali še dopolnilu LMŠ, SD, Levice, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev in sredstva za to področje dvignili še za 50 milijonov evrov.

V poslanski razpravi na včerajšnji nujni seji je bilo sicer slišati strinjanje, da so naložbe v slovenski zdravstveni sistem z dotrajano infrastrukturo in opremo ter kadrovskimi težavami nujne. Medtem ko so poslanci koalicijskih strank poudarjali pomembnost zakonske podlage za sistemsko financiranje zdravstva, so se v opozicijskih vrstah spraševali, kje in kako bodo v prihodnosti zagotovili tako visoka sredstva.

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je pritrdil, da se morajo kot odgovorni vprašati, kje vzeti denar. "Danes so davčni prihodki višji kot so bili pred zdravstveno krizo. Če bomo pustili gospodarstvu, da bo delalo brez birokratskih ovir in visokih davkov, potem sem prepričan, da bomo te vire našli," je ocenil.

Zakon je po oceni poslanke SDS Anje Bah Žibret treba sprejeti zaradi investicij v zastarane objekte, zaradi epidemije in zagotavljanja zdravstvenega kadra ter za razvoj slovenskega zdravstva. Tako ona kot poslanec SNS Dušan Šiško sta izpostavila tudi nadzorstveno funkcijo DZ, ki bo glede na predlog zakona obravnaval letna poročila o izvrševanju zakona.

Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS, ki "tako zasnovanega zakona" ne more podpreti, je med drugim opozoril na povečan proračunskih primanjkljaj in dodatne stroške na račun zakona o dolgotrajni oskrbi. Poslanec DeSUS Branko Simonovič pa je napovedal svojo podporo tako dopolnilom kot zakonu, saj bodo prihodnje vlade s tem imele zakonsko podlago za ustrezno pripravo proračunov na tem področju. To je poudarila tudi poslanka SMC Mojca Žnidarič.

Poslanec SAB Vojko Starović je opozoril na zadolževanje in ustvarjanje finančnih obveznosti za prihodnje vlade, poslanec Levice Miha Kordiš pa je bil kritičen do tega, da sredstva in njihova poraba niso zamejeni na izključno javno infrastrukturo, ampak tudi za zasebne izvajalce dolgotrajne oskrbe.

Poslanec LMŠ Jani Mödrendorfer pa je medtem izpostavil težavo dolgih čakalnih dob v zdravstvu. "Nič mi ne pomaga nova lepa operacijska dvorana, če niti na vrsto ne pridem," je dejal. Na težave pri dostopnosti do zdravstvenih storitev je sicer opozorila tudi poslanka SD Bojana Muršič.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Rober Cugelj pa je opomnil, da so največji problem pri kadrih v zdravstvu delovni pogoji, kar bodo po njegovi oceni izboljšali ravno z investicijami, ki jih predvideva predlog zakona.

DZ je sicer včeraj še na predlog mandatno-volilne komisije v kandidacijsko komisijo za izbiro primernih kandidatov za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije imenoval Ingrid Kovšco Pušenjak.