Če bi Rop prišel v drugi krog, bi lažje premagal Jankovića kot Mesec, saj bi ga lahko podprli tudi desni volivci. Morda je to razlog za afere, v katerih se je ravno pred volitvami znašel prvak Levice. Novega župana pa bodo zagotovo izvolili v Mariboru, saj se sedanji Saša Arsenovič poslavlja. Objavljamo, kdo so favoriti na županskih volitvah v vseh dvanajstih mestnih občinah.

Na lokalnih volitvah bodo nastopili tudi vsi župani mestnih občin, izjema je Sašo Arsenovič iz Maribora, ki se poslavlja po dveh mandatih. Med njimi ima najdaljši mandat Zoran Janković, ki je ljubljanski župan že dvajset let, medtem ko so bili Kovač, Turel, Anželj in Kerin prvič izvoljeni pred štirimi leti.

Priprave na lokalne volitve so v polnem teku in so popolnoma zasenčile kampanjo pred štirimi referendumi, ki nas čakajo 11. oktobra. Politične stranke precej bolj intenzivno iščejo kandidate za župane in občinske svetnike oziroma jih pripravljajo na čim boljši nastop. Povsod po večjih mestih lahko opazimo stojnice, za katerimi ljudski kandidati zbirajo overjene podpise za svojo kandidaturo. Podpisov morajo zbrati, kolikor je odstotni delež vseh volivcev v njihovi občini, najmanj 30 in največ 1000, slednje velja za Ljubljano, Maribor, Celje in Kranj. Strankarski kandidati pa morajo imeti podporo najvišjih organov občinskega odbora stranke, glasovanje mora biti tajno, glasujejo pa lahko le člani s stalnim prebivališčem v občini. Kandidature je treba oddati do 15. oktobra, natanko mesec pozneje bo prvi krog lokalnih volitev, drugi pa 29. novembra.

Strogo-zaupno.si

Ustavljanje Meseca koristi Ropu

Vsekakor bo najzanimivejša tekma v Ljubljani, saj župan Zoran Janković, ki je trdno na oblasti že 20 let, ni več nepremagljiv, kot je bil na prejšnjih volitvah. Pred štirimi leti ga je volilo 54.680 volivcev, kar je ob manj kot 40-odstotni volilni udeležbi pomenilo 61,85 odstotka. Na julijskem referendumu je proti odloku mestne občine o parkiranju v soseskah glasovalo 40.324 volivcev, ker pa je bila volilna udeležba prenizka (okoli 19-odstotna), kvorum za veljavnost referenduma ni bil dosežen. Na lokalnih volitvah je zagotovo pričakovati višjo udeležbo, verjetno tudi višjo kot pred štirimi leti, saj ima tokrat Janković zelo resne nasprotnike (in še večjo »prtljago«, če omenimo nove preiskave in postopke zaradi sumov zlorabe položaja in korupcije).

Vsaj dva sta zagotovo težkokategornika: prvi je nekdanji premier Tone Rop, ki skupaj z nekdanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič ustanavlja stranko Ljubljana smo vsi, drugi pa Luka Mesec, sokoordinator stranke Levica. Tako obstaja realna možnost, da se bo Janković v drugem krogu pomeril bodisi z Ropom bodisi z Mescem, še vedno pa se lahko zgodi tudi, da bo Janković z vsemi tekmeci pometel že v prvem krogu. Da ni povsem odpisan, je pokazal tudi prvi predsednik Milan Kučan, ki mu je oddal svojo overjeno podporo. Verjetnost, da bi Janković izgubil volitve v drugem krogu, je večja, če se bo vanj uvrstil Rop, ne pa Mesec. Ropa bi lahko v drugem krogu podprla desnica, o čemer menda že potekajo pogovori v političnem zakulisju. Toda po trenutnih anketah ima Mesec večjo javnomnenjsko podporo kot Rop.

Zato nekateri zadnje afere, v katerih se je znašel Mesec, npr. obtožba o jemanju kokaina in nezakonita uporaba modrih lučk na službenem vozilu, povezujejo z lokalnimi volitvami. Če bi akterjem (verjetno bolj z leve kot z desne) uspelo zbiti podporo Mescu, bi se Ropu povečale možnosti, da pride v drugi krog – in morda tam (s pomočjo desnih volivcev) premaga Jankovića. Zanimiva je tudi druščina, ki se pojavlja okoli Ropa: nekdanji poslanec Jani Möderndorfer, znan po menjavanju političnih strank (LDS, Pozitivna Slovenija, SMC, LMŠ), Pavel Gantar (blizu Gregorja Golobiča), Uroš Jauševec (nekdanji glavni tajnik SD), Miha Lobnik (zagovornik načela enakosti) in Jani Sever (nekdanji urednik Mladine).

Jure Klobčar

Desnica taktično brez močnega kandidata

Vsi drugi kandidati Jankoviću niso nevarni, še posebej ker se desne stranke niso povezale s skupnim kandidatom. Takšno željo je sicer izrazil napovedani kandidat Demokratov Senko Pličanič, vendar so ga zavrnili v SDS. Pličanič se je prvaku SDS zameril, ko je leta 2013 nadaljeval svojo ministrsko funkcijo v vladi Alenke Bratušek. Takrat je bil član Državljanske liste Gregorja Viranta. Letos ga Janša ni več povabil za pravosodnega ministra v svoji vladi. Seveda lahko gre za tehten politični premislek V SDS so napovedali, da naj bi v tekmo poslali svojega županskega kandidata. Po naših informacijah pa ne bo takšno ime, ki bi utegnilo priti v drugi krog, saj bi ga tam porazil Janković. Po Ljubljani kroži ime arhitekta Aleša Vrhovca, ki ga širša javnost komaj pozna. Do zaključka redakcije nam ni odgovoril na vprašanje, ali je res kandidat SDS za župana. Druga možnost je, da bi podprli kar najbližjega političnega zaveznika Aleša Primca, ki nastopa s svojo stranko Glas za otroke in družino.

V NSI naj bi vnovič stavili na mestno svetnico Mojco Sojer, v SLS pa na predsednico Tino Bregant, prav tako mestno svetnico, ki se o kandidaturi še odloča. Iz desnih vrst prihaja še Mihael Jarc, ki tokrat nastopa v barvah Stranke slovenskega naroda, iz vrst Piratov njihov prvak in mestni svetnik Jasmin Feratović, stranka Prerod Vladimirja Prebiliča pa nastopa z odvetnikom Gregorjem Novakom, ki je bil generalni sekretar ministrstva za notranje zadeve, ko ga je vodila Tatjana Bobnar. V SD se še odločajo, ali bodo v županski boj poslali svojega mestnega predsednika Marka Koprivca, sicer se približno polovica članstva (skupina okoli Klemna Žiberta) nagiba k Jankoviću, druga polovica (okoli Milana Cvikla) pa k Ropu. Nekdanji premier Robert Golob je svojo podporo že obljubil Jankoviću, čeprav bi del Svobode rad kandidiral poslanca in bivšega finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Podpise za kandidaturo zbira tudi razvpiti spletni vplivnež Aleksandar Repić, ki je bil v preteklosti obsojen zaradi požiga s povzročitvijo smrti in napada z nožem.

Sašo Bizjak

Štirje favoriti v Mariboru

Zelo zanimiva bo tudi županska tekma v Mariboru, kjer bodo zagotovo dobili novega župana. Sedanji župan Saša Arsenovič je namreč sporočil, da sam ne bo več nastopil na volitvah, saj meni, da je svojo nalogo po dveh mandatih uspešno opravil. Že ob svoji prvi kandidaturi leta 2018 naj bi izjavil, da bo župan le en mandat, dokončal je dva. Seveda je možno, da se je za umik odločil zaradi hišnih preiskav kriminalistov NPU, ki ga utemeljeno sumijo več kaznivih dejanj: jemanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, nedovoljeno sprejemanje daril in napeljevanje h kaznivemu dejanju nedovoljenega sprejemanja daril. Povsem mogoče je, da je Arsenovič ocenil, da ob takšnih obtožbah ne bi bil več izvoljen za župana, zato se je raje sam umaknil, v župansko tekmo pa poslal svojega mestnega svetnika, podjetnika Andreja Baumana, ki bo nastopil s svojo listo.

Poleg Baumana pa so v Mariboru favoriti še trije županski kandidati. Vsekakor je med njimi tudi nekdanja smučarska šampionka Katja Koren, državna sekretarka za šport na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Anže Logar. Korenova je bila dolga leta članica SDS, leta 2008 je na njeni listi kandidirala v državni zbor, a ni bila izvoljena, pozneje pa se je pridružila Logarjevim Demokratom. Tokrat na lokalnih volitvah v Mariboru nastopa s podporo vseh desnih strank, tudi SDS in NSI; poznavalci razmer opozarjajo, da ji podpora SDS (Janeza Janše) utegne bolj škoditi kot koristiti. Z njo bo verjetno prišla v drugi krog, kjer pa bo težko zmagala. Zelo velike možnost za izvolitev naj bi imel priljubljeni novinar in urednik Radia City Bor Greiner, ki nastopa kot neodvisni kandidat. Četrti favorit pa je Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence (mandat se mu izteče konec naslednjega leta), ki ga je pod svoje okrilje vzela Svoboda.

Preostali kandidati bolj ali manj predstavljajo svoje liste: zasebnega zobotehnika Mateja Vodopivca podpirajo tri stranke: Lista za pravičnost in razvoj (Stojana Auerja), Pirati in Prerod Vladimirja Prebiliča. Igor Jurišič nastopa s podporo SMS-Zelenih Evrope, ki jih tudi vodi. V SD pa naj bi v tekmo poslali nekdanjega poslanca in državnega sekretarja v prejšnji vladi Matevža Frangeža, ki so mu sprva obljubili podporo tudi v Golobovi Svobodi, nato pa ga »vrgli čez ramo« in podprli Matvoza.

Robert Balen

Celje: repriza Šrot proti Kovaču

V Celju se obeta repriza dvoboja med sedanjim županom Matijo Kovačem in njegovim predhodnikom Bojanom Šrotom, ki je knežje mesto vodil od leta 1998 do 2022, ko ga je v drugem krogu premagal mestni svetnik iz vrst Levice. Tokrat nastopa s podporo svoje stranke Lista Matije Kovača, kakor je po prevzemu preimenoval Stranko za delovna mesta. Podporo pa so mu obljubili še v Levici, SD in Svobodi.

Zdaj je izzivalec Šrot, ki se želi vrniti na županski položaj. Aprila letos je vstopil v SDS, a ostaja na čelu svoje stranke Celjska županova lista Bojana Šrota, ki ima tudi največjo svetniško skupino v Celju. Verjeti je, da ga bo poleg SDS podprla vsa desnica, tudi NSI in SLS, slednjo je nekaj let (od 2007 do 2009) celo vodil, leta 2016 pa je iz nje izstopil. V mestni svet se bo ločeno vnovič skušala prebiti tudi njegova lokalna stranka.

Svojo kandidaturo za celjskega župana so najavili še podjetnik Tomaž Krajnc (SNS), ključavničar Darko Radiković (nekoč Levica, zdaj lista Moje, tvoje, naše Celje), nekdanji mestni svetnik SLS Roman Omerzu ter gostinec in picopek Aleš Hlačer.

Sašo Švigelj

V Kranju ostaja favorit župan Matjaž Rakovec, ki gorenjsko metropolo vodi že dva mandata (od 2018 dalje). Prihaja iz stranke SD, iz katere je pred meseci izstopil njegov nekdanji podžupan Janez Černe, ki zdaj nastopa proti njemu kot neodvisni županski kandidat. Mestna svetnica, učiteljica Irena Dolenc, nastopa s podporo NSI, SLS in Fokusa, SDS pa bo v boj poslal predsednika mestnega odbora in nekdanjega poslanca Bojana Homana. Za Zorana Stevanovića ni znano, ali bo Resnica imela svojega županskega kandidata ali pa bodo podprli župana Rakovca.

Sašo Radej

Bo kdo premagal Bržana v Kopru?

Zelo napeto utegne biti v Kopru, saj je slišati veliko nezadovoljstva s sedanjim županom Alešem Bržanom, ki je na položaju že dva mandata. Prvič je nastopil leta 2014 s podporo SMC, takrat mu ni uspelo, štiri leta pozneje je dolgoletnega župana Borisa Popoviča premagal s svojo listo, leta 2022 pa celo v prvem krogu, takrat je nastopil tudi s podporo Svobode. Slednja tokrat nastopa s svojo kandidatko, Bržanovo podžupanjo Matejo Hrvatin Kozlovič, ki jo podpira tudi lista Za vedno Koper, ki jo v Kopru vodi glasbenik Patrik Greblo, sicer kandidat Fokusa na državnozborskih volitvah. Prav tako se bo za županjo potegovala nekdanja podžupanja Jasna Softić, ki je ustanovila stranko Rumeni in modri.

Nekdanji župan Boris Popovič v boj pošilja svojega sina Nika Popoviča, sam pa se podaja na volitve za župana v sosednji Izoli. SDS še nima kandidata, saj je iz njihovih vrst izstopil evidentirani kandidat in edini mestni svetnik Jure Colja. Skupna kandidatka NSI in SLS je podjetnica Jelka Železnik Markežič. Na županskem stolčku pa se vidi tudi prvak SNS Zmago Jelinčič, ki se je pred meseci v Koper preselil iz Ljubljane. Barve Levice bo zastopal županski kandidat Alan Medveš, mestni svetnik in sekretar v poslanski skupini Levica. SD svojega kandidata po razkolu in zamenjavi v mestnem odboru nimajo, Pirati pa v županski boj pošiljajo Mateja Sukiča, nekdanjega novinarja, zdaj piarovca Gledališča Koper.

V Novi Gorici se bosta aktualnemu županu Samu Turelu (Svoboda) zoperstavila nekdanji državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan (Levica), ki ga podpira tudi lista Goriška.si. SD v boj pošilja vinogradnika Matevža Vidmarja, desnica pa svojih kandidatov še ni razkrila.

Vrhunski harmonikar proti županu Velenja

Velika gneča v županski tekmi se obeta tudi v Velenju, kjer ostaja nesporni favorit sedanji župan Peter Dermol iz vrst SD, ki občino vodi od leta 2020, po smrti prejšnjega župana Bojana Kontiča. Tokrat SDS pošilja v boj Nejca Pačnika, vrhunskega harmonikarja ter svetovnega in evropskega prvaka v igranju na diatonično harmoniko, ki ima tudi svojo zasebno glasbeno šolo. Pačnik je tudi aktiven v SDS, kot tajnik mestnega odbora. Ni v sorodu z Miroslavom Pačnikom, ki je odrezal Titovo glavo v Velenju in je prav tako napovedal župansko kandidaturo. Miro je iz Šentilja (sosed Janeza Janše), južno od Velenja, Nejc pa iz Škal, severno od Velenja. Glede na to, da sta oba člana SDS, bo verjetno kandidat le Nejc Pačnik. NSI je napovedala svojega kandidata Janka Petka, stranka Naše Velenje pa Franca Lenarta.

Velenjska desnica (SDS, NSI, SLS, Demokrati, Resnica, Naše Velenje, Naša dežela) se je sicer povezala v koalicijo Povezani za Velenje, zato je čudno, da niso našli skupnega županskega kandidata. Vstop v župansko tekmo sta napovedala tudi sindikalist Asmir Bečirović (ki so ga nezakonito odpustili iz Premogovnika, zdaj pa je aktiven v Ljudski iniciativi Velenje, kjer se zavzema za nižje cene ogrevanja), in predsednik stranke Rešitev Faruk Pijuković Crni, ki je nastopal tudi na državnozborskih volitvah, vendar le v celjski volilni enoti.

Na Ptuju bosta županjo Nuško Gajšek (SD), ki občino vodi od leta 2018, izzvala dva kandidata: prvi je dolgoletni direktor Komunale Janko Širec, neodvisni kandidat s svojo listo, ki uživa tudi podporo SDS, Svobode in liste Ptuj je naš, drugi pa Andrej Čuš, predsednik Zelenih, ki nastopa z Listo dr. Andreja Čuša Skupaj za Ptuj. Drugi županski kandidati še niso znani. Tudi v Krškem ima sedanji župan Janez Kerin, ki občino vodi štiri leta, za zdaj dva izzivalca: poslanec SNS Dušan Šiško je bil njegov izzivalec že pred štirimi leti, v župansko bitko pa se podaja tudi Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetne zbornice Krško. Drugi županski kandidati prav tako še niso znani, kot tudi ne, koga izmed njih podpirajo stranke.

Jure Klobčar

Podobno so za zdaj brez znanih tekmecev župani Novega mesta, Murske Sobote in Slovenj Gradca. Gregor Macedoni vodi občino Novo mesto od leta 2014, na zadnjih volitvah se mu je zoperstavil kandidat SD Srečko Vovko, vendar ga je premagal s 74,5 odstotka glasov. Desnica ga podpira, zato ni pričakovati njihovih kandidatov. Tilen Klugler je župan občine Slovenj Gradec od leta 2018, pred štirimi leti je bil brez tekmeca. Tako je pričakovati tudi letos, saj sta ga SD in Svoboda podprli pred štirimi leti, SDS in Slovenjgraška lista za mesto in vas pa sta sporočili, da najverjetneje ne bosta imeli svojih kandidatov. Damjan Anželj (SD) pa je občino Murska Sobota prevzel pred štirimi leti, ko je v drugem krogu premagal kandidata SDS Andreja Mešiča.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Naslovnica