Nihče se ni boril za tako stanje v državi, so v SDS komentirali dediščino plebiscita leta 1990. Odzivi parlamentarnih strank gredo od kritik stanja v državi do izpostavljanja uspehov Slovenije. Stranke so dokaj enotne ter poudarjajo zgodovinski pomen tedanje odločitve za samostojno državo in njene posledice. Njihove ocene pa so bolj deljene glede načina obeležitve obletnice in priprave "vzporednih" prireditev.
Socialni demokrati osamosvojitev štejejo za najpomembnejšo odločitev naših državljanov, ki nam je omogočila samostojnost, neodvisnost ter enakopravno sodelovanje v mednarodnih organizacijah. Kljub nerešenim problemom v sedanjosti pa poudarjajo potreben ponos nad doseženim.Tudi v Zares ocenjujejo, da smo v 20 letih dosegli vse najpomembnejše zastavljene cilje, poleg tega pa ne glede na trenutno krizo ljudje na splošno živijo bolje.
Evropski poslanec iz vrst LDS Jelko Kacin meni, da je Slovenija prehodila pot od nekdanje socialistične republike do uspešne razvite demokratične države. "Plebiscit nam je dal priznano domačo in mednarodno legitimnost in poln ter z rokom zavezujoč mandat za osamosvojitev," poudarja in dodaja, da Slovenija še vedno sodi med socialno varnejše, gospodarsko uspešnejše in politično stabilne evropske države.
Bolj kritični so v SDS, saj se po njihovem pred 20 leti nihče ni boril za stanje, kakršnega imamo danes. Prav tako ugotavljajo, da socialni dimenziji v teh letih ni bila posvečena zadostna pozornost.
Predsednik SLS Radovan Žerjav je osamosvojitev opredelil kot največji dosežek slovenskega naroda in tudi kot dosežek vsega naroda. 20. obletnica osamosvojitvenih dogodkov je zato lahko pravi čas, da presežemo prilaščanje ekskluzivnih pravic za osamosvojitev. Žerjav pa glede trenutnih razmer priznava, da danes ne živimo v sanjah, ki smo jih sanjali pred 20 leti.
Še bolj oster je prvak SNS Zmago Jelinčič, po besedah katerega so bili izdani vsi tedanji nameni, upanja in želje.
Državne obeležitve 20. obletnice osamosvojitve so po mnenju Zares primerne. V SD pa menijo, da bi lahko poleg osrednjih proslav poskrbeli še za dejavnosti pod okriljem šol in civilne družbe, s katerimi bi obletnico državljani še bolj podoživljali. Kacin pa izpostavlja, da smo Slovenci premalo ponosni na skupne dosežke. Da država premalo poudarja našo samostojnost, neodvisnost in suverenost, pa ocenjuje Zmago Jelinčič.
Najbolj se mnenja parlamentarnih strank razlikujejo glede vzporednih proslav in (ne)udeležbe na uradnih slovesnostih. V SDS opozarjajo, da se je treba najprej vprašati, kdo povzroča delitve. Pri tem omenjajo akcijo šolskega ministrstva, ki je povezalo 20. obletnico osamosvojitve in 70. obletnico ustanovitve protiimperialistične oziroma Osvobodilne fronte. "Gre za to, da se mešata dve obletnici, ki jih na ta način ni možno povezati," menijo, pri čemer je delitve "povzročil tisti, ki je zastavil tak program in ne tisti, ki nismo pristali na takšno manipulacijo".
V SD obsojajo vse oblike bojkota, ločeno proslavljanje po ideoloških opredelitvah in vse oblike prisvajanja osamosvojitve le s strani enih. Kot poudarjajo, se ni vse začelo in končalo z Demosom, ampak so svoj del pri sprejemu ustavnih sprememb in izvedbi prvih demokratičnih volitev, kar je dolgoročno omogočilo pot v osamosvojitev, prispevale vse politične stranke.
Morebitno neudeležbo na proslavah v Zares razumejo kot znamenje nizke politične kulture in pomanjkanja zavesti o pomenu države.
Po Jelinčičevem mnenju pa je alternativno proslavljanje pričakovano, "krivdo" pa pripisuje sedanji oblasti.
Kacin pa opozarja, da del slovenskih politikov osamosvojitev razume kot svoj ekskluzivni projekt. V LDS tako nasprotujejo "užaljeni, plenilski in monopolistični logiki", meni in dodaja, da so zaslugarstvo in vsiljene razprtije v zvezi s praznovanji sporočilo politične nezrelosti.
V SLS po besedah Žerjava ne pristajajo na politične polemike o (ne)primernosti obeležitve posameznih visokih državnih jubilejev. Te "je pač treba slovesno počastiti," meni. "Država je ena sama in od vseh nas, in prav je, da jo počastimo spoštljivo, brez prerekanj o tem, kakšne barve preproga bo položena pred vhodom na proslavo ali kdo sodeluje v organizacijskem odboru in kdo ne," poudarja predsednik SLS, ki alternativne prireditve razume kot "pubertetniške pojave" slovenske demokracije.
Iz DeSUS odgovorov v zvezi z obletnico osamosvojitve STA ni prejela.