81. Vinko Logaj
minister za vzgojo in izobraževanje

Primož Lavre

Le nekaj dni je kot dolgoletni direktor zavoda za šolstvo užival status upokojenca, ko je po odstopu ministra Darja Felde septembra 2024 nastopil mandat šolskega ministra. Bil je učitelj, pomočnik ravnatelja, ravnatelj gimnazije, predavatelj v šoli za ravnatelje, generalni direktor direktorata za področje srednjih šol in višjih šol, direktor Centra za rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik ... Učil je fiziko, doktoriral iz menedžmenta.

V slabem letu in pol se je polotil niza sistemskih sprememb šolske zakonodaje. Dal je, denimo, večjo pristojnost osnovnim šolam samim, pri čemer je nakazal, da je zakoniti zastopnik otroka starš, in ne odvetnik. Pred kratkim je bil uveden nov pravilnik o ocenjevanju v osnovnih šolah, ki predvideva manjše minimalno obvezno število ocen, hkrati pa vpeljuje t. i. formativne oblike ocenjevanja. Spremembe so tudi pri zakonu o maturi in nacionalnem preverjanju znanja. Javni kurikul za vrtce je zaščitil za izvajanje v javni mreži in izzval proteste staršev, ki imajo otroke v zasebnih vrtcih.

82. Tadej Pogačar
najboljši kolesar na svetu

Maks Rozman

Pogačar se z vsakim novim uspehom bliža neformalni tituli najboljšega vseh časov. V preteklem letu je ponovno slavil na kraljevski Dirki po Franciji (četrti naslov) in na krajših preizkušnjah, tudi na cestni dirki na svetovnem prvenstvu (drugi naslov), in za povrh postal še evropski prvak. Seznam njegovih zmag v minulem letu ni samo dolg, je tudi veliko daljši od seznama kolesarjev, ki so ga na dirkah uspeli premagati – to je uspelo le petim in vsaj v eni teh dirk je Pogačar s padcem premagal samega sebe.

Sicer je bil še naprej dominanten, lomil je tekmece na tritedenskih in enodnevnih preizkušnjah, med drugim je zabeležil najhitrejši čas na Touru: 3302 kilometra je prevozil v 76 urah 32 sekundah. Postal je tudi prvi kolesar, ki je v eni sezoni stopil na stopničke na vseh petih kolesarskih spomenikih (klasične enodnevne dirke), od tega je na treh zmagal. V kolesarstvu je osvojil že skoraj vse, kar se da, a lakota po zmagah se pri njem še ni polegla.

83. Igor Papič
minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Šimen Zupančič

Visoko šolstvo pod njegovim ministrovanjem ni zanemarjeno. Državni zbor je ministru sredi prejšnjega leta potrdil nov zakon o visokem šolstvu, prejšnji je bil star več kot trideset let. Delež denarja za visoko šolstvo se bo postopoma dvigoval do 1,5 odstotka BDP. Glede na preteklo financiranje je to skoraj 2,5-kratno povišanje. Tudi na področju znanosti, raziskav in inovacij se bo delež višal na 1,25 odstotka BDP; Slovenija je v zadnjih treh letih ta sredstva podvojila. V Ljubljani, denimo, potekajo štiri fakultetne gradnje – medicinska, veterinarska, farmacevtska in strojna. Kdaj pa se bo gradil NUK? S predsednikom vlade sta ob začetku mandata zagotovila, da bo to leta 2023, zdaj je velik realist in tega ne more napovedati niti za letos, ker da je pred tem treba opraviti »še marsikaj«.

Izpostavlja gradnjo podatkovnega centra v Mariboru v vrednosti 15 milijonov evrov ter nov superračunalnik, vreden 150 milijonov evrov, na isti lokaciji, ki ga bosta sofinancirali Evropska komisija in Slovenija. Zaključuje se tudi vzpostavitev drugega podatkovnega centra v Ljubljani, ki bo skupaj s prvim začel delovati do začetka poletja tega leta. Vesel je, da je javni razpis za nacionalno (državno) platformo za umetno inteligenco sprožil razgibano debato javnosti o umetni inteligenci. Tudi v Sloveniji jo ljudje že množično uporabljajo, pravi minister, vendar ni bilo širše razprave o tem, ali je ta uporaba strokovna, varna in etična.

84. Jana Ahčin
predsednica računskega sodišča

Jure Klobčar

Od leta 2022 je prva ženska na čelu vrhovne revizijske ustanove v državi. Jana Ahčin je univerzitetna diplomirana ekonomistka z več kot 20-letnimi izkušnjami na vodilnih položajih v javni upravi. Med drugim je vodila davčno oziroma finančno upravo, po koncu mandata pa se je leta 2019 kot svetovalka predsednika zaposlila na računskem sodišču, pridobila naziv državni revizor in bila julija 2022 imenovana na mesto predsednice računskega sodišča.

Računsko sodišče je leta 2024 vztrajalo, da bi moral biti nakup zloglasne stavbe na Litijski za sodno stavbo načrtovan v rebalansu proračuna. Finančni minister Klemen Boštjančič se s tem ni strinjal, ker naj to ne bi bilo mogoče in da pri tem sicer nenehoma prihaja do razlik z računskim sodiščem. Posledice teh razlik? Pred dobrim letom dni so vladne stranke ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2025 računskemu sodišču mimo dogovora z dopolnilom znižale financiranje za 3,9 milijona evrov.
Maja je računsko sodišče začelo revizijo učinkovitosti poslovanja vlade in ministrstva za finance v delu, ki se nanaša na postopke za imenovanje članov nadzornih svetov družb, ki jih upravlja vlada. Rezultati revizije bodo zanimivi, saj se nanaša na politično kadrovanje tako Janševe kot Golobove vlade, tj. na obdobje med 1. januarjem 2020 in 31. decembrom 2024. Revizija še ni v fazi osnutka.

85. Dušan Šešok
lastnik Iskre

Sašo Radej

Velja za daleč najbogatejšega ministra (za finance) Demosove vlade, ki je iz politike zajadral v gospodarstvo, na čelo socialističnega elektro-industrijskega giganta Iskra, podjetje pa nato po tajkunsko sprivatiziral in ga razširil še na področje nepremičnin. Družino Šešok po premoženju (340 milijonov evrov) zadnja leta uvrščajo v sam vrh lestvice najbogatejših Slovencev.

72-letni Šešok je večinsko lastništvo Iskre (53,4 odstotka) zadržal neposredno v svoji lasti, preostanek pa prenesel na krovni holding Finadria, ki deluje iz Nemčije. Šešok v Iskri ostaja prokurist, vodstvene funkcije pa je pred dvema letoma prepustil sinovoma Klemnu in Matiji. Družina Šešok je lani z dokapitalizacijo v višini 40 milijonov evrov poskušala prevzeti zreški Unior, a je državni SDH ponudbo zavrnil.

86. Blaž Cvar
predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

Sašo Radej

Prvi mož malih podjetnikov je tudi v letu 2025 ostal kritičen sogovornik politike. Kot vodja največje zbornice obrtnikov in podjetnikov je predvsem kritiziral obremenitve, administrativne ovire ter dodatne dajatve za podjetnike, ki po njegovem zavirajo razvoj malega gospodarstva.

Posebno pozornost je namenil nasprotovanju uvedbi obvezne božičnice in poudaril, da mora ostati prostovoljna in brez dodatnih davkov ter prispevkov, ter vztrajal pri razbremenitvi plač namesto novih obveznosti. Mala in srednja podjetja so hrbtenica slovenskega gospodarstva, poudarja Cvar, ki v vladi ni vselej našel najbolj uvidevnega sogovornika.

87. Bojana Beović
predsednica zdravniške zbornice

Miran Juršič

Že od konca leta 2020 vodi cehovsko združenje zdravnikov. Z vlado Roberta Goloba je po odstopu ministra Danijela Bešiča Loredana tako kot druge zdravniške organizacije tudi zbornica prej ko ne na bojni nogi. Podpirala je stavko sindikatov zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki je bila dejansko prepovedana. Le deloma so bile uslišane pripombe zbornice na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Že ko je bila novela sprejeta, je podprla zahtevo za presojo ustavnosti.

Ko je pred dnevi ustavno sodišče razveljavilo prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, je spomnila, da so svarili pred takšnim nesorazmernim ukrepom. Na zbornici jih veseli, ker so sodniki tako kot oni prepoznali, da imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov vsa orodja, s katerimi lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih in ukrepajo zoper anomalije.

Zadovoljna je, da po razveljavitvi dela zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo prihajalo do nedostopnosti zdravnikov in do podaljšanja čakalnih vrst ali celo do tega, da se v Sloveniji določeni posegi morda ne bi več opravljali. V teh dneh je dana v javno razpravo metodologija izračuna obremenjenosti zdravstvenih delavcev, vendar zbornica v njeno pripravo spet ni bila vključena. Infektologinja Bojana Beović je v imenu zbornice nasprotovala zakonu o pomoči pri samousmrtitvi. Zdravništvu je uspelo prepričati dovolj volivcev, da je koalicijski zakon na referendumu padel.

88. Matjaž Nemec
evropski poslanec in podpredsednik SD

Jure Klobčar

Evropski poslanec je že drugi mandat, prvič je to postal leta 2022 po izvolitvi Tanje Fajon za poslanko in zunanjo ministrico, leta 2024 pa je bil izvoljen še drugič in dobil tudi največ prednostnih glasov na listi stranke. Še pred tem je bil vnovič izvoljen za podpredsednika stranke SD, za kar je bil prvič izvoljen leta 2018.

Kot evropski poslanec je aktivno sodeloval pri parlamentarnih razpravah, kot poročevalec Evropskega parlamenta je sodeloval pri doseganju dogovora o proračunu EU. Najodmevnejša pa je bila njegova predstavitev nominacije italijanske humanitarke Francesce Albanese in skupine zdravnikov iz Gaze za Nobelovo nagrado za mir za leto 2026. Pobudo je podpisalo skoraj 300 upravičenih predlagateljev iz 33 držav sveta.

89. Marjan Batagelj
predsednik upravnega odbora Postojnske jame

Primož Lavre

Svoj poslovni imperij je pričel graditi s prodajo gospodinjskih sesalnikov, nato je zajadral v nepremičninske vode, leta 2010 pa pridobil koncesijo za upravljanje Postojnske jame in Predjamskega gradu; kokoši, ki mu zadnjih 15 let neseta zlata jajca. Po epidemiji so dobički poleteli v nebo, koncesnina pa že 15 let ostaja na približno enaki ravni.

V letih 2023 in 2024 je podjetje Postojnska jama skupaj ustvarilo 84 milijonov evrov prihodkov, pri tem pa imelo kar 28 milijonov dobička – od tega je v obliki dividend kar 17 milijonov končalo v Batageljevem žepu. Veliki dobički so mu omogočili nadaljnjo širitev v turistični panogi. Pod njegovo lastniško okrilje sta med drugim prišla še Hotel Cerkno s smučiščem in butični Hotel Vila Planika na Jezerskem. Med letoma 2014 in 2020 je vodil Klub slovenskih podjetnikov (SBC), a sta se z Jocem Pečečnikom razšla. Zadnja leta je podpredsednik Turistično-gostinske zbornice in član njenega upravnega odbora ter član skupščine GZS.

90. Franjo Bobinac
predsednik OKS in nadzornik SDH

Primož Lavre

Nekdanji dolgoletni šef Gorenja je po kitajskem prevzemu velenjskega podjetja leta 2018 postal podpredsednik za marketing v multinacionalki Hisense International, v slovenskem prostoru pa je zadnja leta najbolj opazen kot prvi mož olimpijske druščine in nadzornik Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki ga vodi njegov varovanec Žiga Debeljak.

Temu so Bobinac in kolegi nadzorniki konec lanskega leta na hitro podelili še en mandat – dobre tri mesece pred parlamentarnimi volitvami, po katerih je v primeru menjave oblasti pričakovati, da bi nova vlada imenovala svojega šefa SDH.