Durs je zaradi krize izterjal manj davka

Medtem ko je Durs lani izterjal 520 milijonov evrov oz. 37,7 odstotka vsega terjanega dolga, ga je letos samo še 27,6 odstotka oz. 302 milijona evrov, je povedal Perše. Učinkovitejši nadzor in izvršbo jim omogoča prenova informacijskega sistema, katere izvajanje je sicer trenutno zamrznjeno.

Na Dursu imajo projektno organiziran nadzor, namreč 14 skupin za vsako rizično skupino zavezancev, je dejal Perše in povedal, da so na podlagi inšpekcijskih ugotovitev lani pobrali 162 milijonov evrov dodatnih davkov. Zgovoren je tudi podatek, da se je po lanskem ciljnem davčnem nadzoru zobozdravnikov letos obračunani promet zobozdravnikov povečal za 30 odstotkov. To gotovo ni posledica rasti števila plomb, se je pošalil.

Durs ima 250 aktivnih davčnih inšpektorjev, a da bi izpolnili normative nadzora, pa bi jih morali imeti dvakrat toliko, je ocenil. Omejujejo jih varčevanje v javnem sektorju, nenadomeščanja odsotnosti, upokojitve in odhodi.

Durs bo kmalu predstavil poročilo o denarnih transakcijah, ki so leta 2010 šle iz Slovenije na račune v 42 davčno ugodnejših držav. Če je ugotovljena davčna utaja - torej, da bi denar moral biti vmes obdavčen, pa ni bil -, se davek odmeri in ukrepa naprej, je pojasnil direktor Dursa. Če znesek utajenega davka presega 50.000 evrov, gre za kaznivo dejanje, pod to mejo je prekršek.

O seznamu davčnih dolžnikov, ki ga namerava vlada začeti javno objavljati prihodnje leto, pa je Perše dejal, da bo objava verjetno vplivala na zavezance, ki imajo denar, a davkov nočejo plačevati. Tisti, ki davkov nimajo s čim plačati, pa še vedno ne bodo imeli od kod vzeti.