Državni denar pobirajo, invalidov pa ne zaposlujejo

Po referendumskem polomu se je nad ministrstvo za delo spravilo še računsko sodišče, saj ministrstvo pri zaposlovanju invalidov ni predvidelo učinkovitejšega nadzora pri delodajalcih oz. v invalidskih podjetjih. Kljub večjim izdatkom se namreč ni povečalo število zaposlenih invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih, so ugotovili v reviziji zaposlovanja invalidov v Sloveniji.

Ministrstvo za delo pri pripravi zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter v Akcijskem programu za invalide 2007−2013 ni opredelilo merljivih in zavezujočih ciljev ter ukrepov za dosego ciljev, v povzetku revizijskega poročila navajajo na računskem sodišču.

Na podlagi kvotnega sistema, zaposlitvene rehabilitacije in aktivne politike zaposlovanja je sicer ministrstvu uspelo ohraniti približno 33.000 delovnih mest za invalide. Poleg tega se je število novo zaposlenih invalidov v državi se je po uveljavitvi tega zakona povečalo za 36 odstotkov, s 1298 v letu 2005 na povprečno 1770 letno.

Ministrstvo je v obdobju, na katero se nanaša revizija, pridobilo 23 enoletnih analiz glede zaposlovanja invalidov in nekatere zaključke uporabilo pri snovanju novele zakona. Ob tem pa, kot ugotavlja računsko sodišče, ni zagotovilo večletnih študij stroškov in koristi ter ni izdelalo večletnih evalvacij uspešnosti zaposlovanja.

Po mnenju sodišča ministrstvo tudi ni izdelalo neodvisne primerjalne strokovne analize, ki bi v primerjavi z drugimi državami pokazala učinkovitost in uspešnost zavoda za zaposlovanje pri vključevanju invalidov v programe aktivne politike zaposlovanja.

Računsko sodišče v reviziji ugotavlja, da bi ministrstvo kot predlagatelj predpisov moralo spodbujati uvedbo, razvoj in implementacijo novih programov ter ukrepov za zaposlovanje invalidov. Na podlagi večletne analize stroškov in koristi bi nato morali ponovno pretehtati učinke izdatkov za različne programe zaposlovanja invalidov ter predlagati spremembe zakonskih določil glede oprostitve prispevkov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.

Ministrstvo tudi ni predvidelo učinkovitejšega nadzora pri delodajalcih oz. v invalidskih podjetjih, saj se kljub večjim izdatkom ni povečalo število zaposlenih invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.

Računsko sodišče je ministrstvu, Skladu RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in Zavodu za zaposlovanje podalo tudi vrsto priporočil za ohranjanje delovnih mest za invalide oz. povečevanje zaposlenosti invalidov. Za dosego skupnih ciljev je po mnenju sodišča nujno tesno sodelovanje vseh državnih institucij, vpeljava sodobnejših in učinkovitejših metod in tehnik dela ter poostren nadzor.