Državno tožilstvo je po navedbah ministra za pravosodje Aleša Zalarja v obdobju od 1. januarja 2009 do 30. junija 2010 prejelo 370 ovadb proti fizičnim oz. pravnim osebam zaradi neplačevanja socialnih prispevkov, tožilstvo pa jih obravnava prednostno. Kot pravi Zalar, gre za opozorilo delodajalcem, da s takšnim početjem prevzemajo veliko tveganje.
Po Zalarjevih besedah odločitev čaka le še 15 ovadb, tožilstvo pa zaradi njihovega posebnega družbenega pomena o njih odloča najkasneje v 30 dneh od prejema. Kot je v odgovoru ministrstvu za pravosodje sporočilo državno tožilstvo, je bilo do današnjega dne že 54 fizičnih oz. pravnih oseb obtoženih zaradi kršitev pravic do socialne varnosti oz. iz delovnega razmerja.
"Iz teh podatkov izhaja jasno sporočilo tistim delodajalcem, ki so morda v skušnjavi, da ne bi obračunavali ali izplačevali socialnih prispevkov, da če bodo to storili, prevzemajo resno tveganje, da se bo to njihovo ravnanje sankcioniralo v kazenskem postopku in da lahko končajo tudi v zaporu," je po srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem povedal minister.
Pri tem je pojasnil, da je za tako kaznivo dejanje zagrožena kazen do enega leta zapora, za kvalificirane težke oblike pa tudi do treh let.
"Skratka, ti podatki kažejo, da kazenski zakonik na ustrezen način kvalificira omenjene kršitve, da državno tožilstvo na ustrezen način prednostno obravnava te zadeve in na ministrstvu tudi glede na število obtoženih pravnih oz. fizičnih oseb lahko v relativno hitrem času pričakujemo tudi prve odločitve sodišč o teh zadevah," je še dejal Zalar.
Po ministrovem prepričanju tako danes ni več dileme glede tega, ali je moč neplačevanje socialnih prispevkov kot kaznivo dejanje moč opredeliti po sedanji zakonodaji. Pri tem se sicer z drugačnimi argumenti strinjata tako pravosodno ministrstvo kot državno tožilstvo.
Kot pravi Zalar, kazenskega zakonika tako ni treba spreminjati, končna beseda glede načina sankcioniranja tovrstnega početja pa bo v vsakem primeru na sodiščih.
Pri tem minister poudarja, da ne drži, da se šele sedaj dogajajo prvi kazenski postopki zaradi neplačevanja socialnih prispevkov. Vlada želi sedaj le izpostaviti, da gre pri tem vprašanju za politično prioriteto in da to pričakuje tudi od tožilstva. Minister obenem upa, da bo tožilstvo kot stranka v postopku tudi sodišču predlagalo prednostno obravnavo teh zadev.
Odločanje o ovadbah, od katerih je vsaka zgodba zase, je v pristojnosti tožilstva, pravi Zalar. Če pa se bo izkazalo, da je kateri od tožilcev v zvezi s kakšno izmed njih ravnal nevestno, pa bo ukrepalo v skladu s svojimi pristojnostmi.
Premier Pahor je medtem povedal, da je tudi to vprašanje eden od korakov na poti k vladnemu cilju bolj konkurenčne, socialne in pravne države, pri čemer je v tem primeru večji poudarek na pravnem vidiku. Kot pravi predsednik vlade, je gospodarska kriza le še bolj razodela razsežnost problematike, ki obstaja že dalj časa.
Pahor je prepričan, da se je vlada v zvezi s to problematiko odzvala ustrezno, saj se je v prvem koraku odločila, da nobeden od delavcev ne sme nositi posledic neplačevanja ali neobračunavanja prispevkov, v drugem pa, da bo skušala to vprašanje nasloviti sistemsko.
Z Zalarjem sta sicer spregovorila tudi o načrtih ministrstva za pravosodje za letošnjo jesen. Takrat naj bi premier in minister med drugim obiskala državno tožilstvo, Zalar pa napoveduje še paket zakonskih predlogov, med katerimi je omenil novelo zakona o sodiščih in nov zakon o državnem tožilstvu, ki ga je ministrstvo že predstavilo.
Minister je izpostavil še novelo zakona o kazenskem postopku, ki bo dal tožilcem nove pristojnosti za pogajanja z odvetniki obtoženih o znižanju kazni, če bo storilec dejanje priznal. To naj bi bistveno skrajšalo kazenske postopke. Poleg tega je omenil še zakon o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj, kjer se bo vlada posvetila predvsem najbolj ranljivim skupinam, kot so otroci in žrtve družinskega nasilja.