Politično-kapitalske elite so ugrabile državo in po zvezah in poznanstvih se zlorablja vpliv, svari Goran Klemenčič, predsednik komisije za preprečevanje korupcije. Vpliv mogočnih odvetnikov na odnose med politiko, gospodarstvom in mediji je ušel nadzoru.
Kakšne so ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede gradnje vile z bazenom Simone Dimic in njenega najema kredita pri NLB pod posebno ugodnimi pogoji?Zadeva je še predmet našega postopka, v bistvu več postopkov zaradi suma več nepravilnosti. Ni še dokončne odločitve komisije, zato ne morem biti bolj konkreten.
Pred dobrima dvema mesecema ste dejali, da lahko ugotovitve KPK v zadevi Dimic pričakujemo v mesecu dni. Kdaj jih lahko pričakujemo?
Dejstvo je, da smo pri delu glede tega primera prišli do informacij in podatkov, ki so zahtevali odprtje novih in z vidika sumov sistemske korupcije zahtevnih postopkov. Tečejo že tudi prekrškovni postopki, ki pa zaradi procesnih rokov zahtevajo svoj čas. Precej stvari smo i odstopili različnim inšpekcijskim organom in policiji. Z vso odgovornostjo lahko zagotovim, da bo zadeva z naše strani zaključena in v okviru naših zmožnosti in pristojnosti pojasnjena, kolikor je mogoče in v razumnem času.
Ali pri zadevi Dimic preiskujete tudi skokovito rast prihodkov družbe Escape njenega partnerja Romana Horvata v času te vlade?
Nimamo represivnih pooblastil in v policijskem smislu ne preiskujemo nikogar. Ni pa zaupen podatek, da smo ´pozornost´ namenili tudi vprašanju poslovanja omenjene družbe.
Pravite, da so najhujše oblike pritiska v Sloveniji močne odvetniške pisarne in komunikacijske skupine. Vodja največje odvetniške pisarne v državi ima za partnerico Katarino Kresal, notranjo ministrico, njen strankarski kolega vodi pravosodno ministrstvo. Mar ni to čudovita podlaga za ravnanje v zasebnem in ne javnem interesu?
Nisem rekel, da so odvetniške pisarne in komunikacijske skupine največji vzvodi pritiska. Ta beseda je pregroba. Je pa dejstvo, da so nekateri predstavniki omenjenih dejavnosti ključni posredniki med politiko, kapitalom in mediji. Tako je sicer bolj ali manj tudi drugod po svetu. In to je legitimno. Problem, ki ga zaznavamo, je, da je v Sloveniji ta princip delovanja ušel izpod nadzora in vsaj v nekaterih primerih prešel meje transparentnega in dopustnega. Komisija je zato začela sistemsko analizo na področju plačil državnih organov in podjetij v večinski državni lasti v zvezi s storitvami omenjenih skupin.
Preiskovanje najema stavbe za prostore Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ste zamrznili, čakate na ugotovitve računskega sodišča.
Drži. Ta zadeva v komisiji miruje. Žal mi je, da je tako. Mirovanja ni "odredila" sedanja komisija, ampak prejšnje vodstvo, in sicer do konca policijskega postopka oziroma do konca postopka na računskem sodišču.
Je to v skladu s predpisi?
Je, lahko pa bi bila tudi drugačna.
Torej ni bila nujna?
Slovenska protikorupcijska zakonodaja in naš poslovnik, ki smo ga podedovali, je zelo odprt in ponuja precej svobode, celo arbitrarnosti v odločanju. Zato je tudi pomembno, da komisija deluje kot kolegijski organ odločanja in da ni vse prepuščeno zgolj predsedniku. Tudi zato pripravljamo spremembe poslovnika, ki bodo bolj določne in vsebinske glede transparentnosti vodenja postopkov in objektivnih kriterijev določanja prioritet. Glede NPU: z januarjem se je komisiji pridružila še druga namestnica, dr. Liljana Selinšek, in ker se bom jaz iz odločanja v zadevi NPU izločil, čeprav sem bil kot državni sekretar na MNZ odgovoren za vsebinski in pravni, in ne logistično del ustanavljanja NPU, bo sedaj komisija lahko o tem končno tudi odločala.
V skladu s sklepom prejšnje komisije bomo počakali vsaj na odločitev računskega sodišča, ki naj ne bi bila več tako oddaljena. Prejšnji teden smo poslali poizvedbo na računsko sodišče, naj nam povejo, kje so z zadevo. Ta primer ne bo ostal v zraku, KPK bo svoje mnenje o njem podala. To je naša dolžnost.
Predsednik računskega sodišča je Igor Šoltes, katerega glavna referenca za imenovanje je bilo članstvo in privrženost LDS. Vam to vzbuja zaupanje v preiskovanju te zadeve?
Tega glede glavne reference Šoltesa ne vem.
Šoltesa je na položaj predsednika računskega sodišča postavila Ropova vlada leta 2004, nekdanji minister za gospodarstvo te vlade Matej Lahovnik je tedaj izjavil, da mora kandidat za predsednika računskega sodišča izpolnjevati tri pogoje, in sicer L, D, in S.
Te izjave ne poznam. Ljudi presojam glede na to, kako odgovorno, zakonito in učinkovito opravljajo svoje funkcije in po tem, koliko so pripravljeni sprejeti ponujeno roko sodelovanja s KPK. Tudi zase včasih slišim, da je moja glavna referenca, da sem bil ´pokoren´ državni sekretar notranje ministrice Katarine Kresal. Tisti, ki so spremljali dogajanje na MNZ ali ki se jim ljubi vsaj malo poguglati moje preteklo delo, pa bodo težko rekli, da nisem svoj, ampak njen človek. O predsedniku računskega sodišča imam dobro mnenje. Sodelovanje med institucijama je dobro tudi na operativnem nivoju. Računsko sodišče je po moji oceni eno bolj aktivnih institucij nadzora v Sloveniji.
Ta institucija je od leta 2004, ko je njeno vodenje prevzel Šoltes, pa tudi prej, zelo skrbela za to, da računsko sodišče med drugim ni revidiralo gradnje posameznih odsekov slovenskih avtocest, kjer je poniknilo zelo veliko denarja. Glavni graditelj je bil SCT Ivana Zidarja. Mar tu ni šlo za sistemsko korupcijo računskega sodišča?
Ni dvoma, da je prihajalo pri gradnji avtocest tudi do sistemske korupcije. Njen obseg pa je stvar špekulacij, ker nimamo uradnih epilogov. Tako kot v mnogih drugih primerih so odpovedali nadzorniki in regulatorji. Ne morete pa vsega tega kar tako naprtiti na pleča Igorju Šoltesu. Navsezadnje, kaj pa je naredilo računsko sodišče pod njegovim predhodnikom. Zgodba je podobna kot z uradom za varstvo konkurence, ki ga imamo 17 let, pa je dejansko začel opravljati svoje naloge šele zadnja dobra tri leta od nastopa direktorja Janija Soršaka. Ne vem, ali je računsko sodišče v mandatu pred Šoltesom podalo kakšno kazensko ovadbo za korupcijo, naznanilo kakšno kaznivo dejanje, povezano s plenjenjem javnih financ … to se zdaj dogaja. Ali delujejo optimalno? Nihče v tej državi na deluje optimalno. Tudi KPK ne. Žal. Ali delujejo bolje kot prej. Po mojem brez dvoma. Sicer pa nisem pristojen za komentiranje Šoltesovega dela. Naredite intervju z njim.
VEČ V TISKANI IZDAJI