Drugi tir: začenja se referendumska kampanja

Zakon je razdelil politični parket, strokovno javnost in civilna gibanja, zato bodo o usodi največjega novega infrastrukturnega projekta v državi čez dober mesec dni odločili volivci.

Ministrstvo za infrastrukturo se je projekta drugi tir lotilo z zakonom, ki temelji na javno-javnem partnerstvu, saj predvideva sodelovanje ene ali več zalednih držav pri financiranju projekta. Obenem koncesijo za izvedbo investicije podeljuje družbi 2TDK, ki jo je vlada ustanovila prav v ta namen.

Na zakon so se burno odzvali v parlamentarni opoziciji in delu stroke, v DZ pa je zaradi veta državnega sveta dvakrat prestal glasovanje. Zeleno luč so mu prižgali le koalicijski poslanci.

Načinu, na katerega se je projekta lotila vlada, močno nasprotuje tudi del civilne družbe. Vodja gibanja Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič je s pomočjo političnih strank, predvsem največje opozicijske SDS, zbral dovolj podpisov za referendum, ki ga je DZ razpisal za 24. septembra.

Tudi ta odločitev je razburila Kovačiča, ki je odlok neuspešno izpodbijal na ustavnem sodišču. Pobudnik referenduma se je namreč z večino opozicije zavzemala, da bi bil referendum razpisan na dan predsedniških volitev, saj bi, kot so v parlamentarni razpravi izpostavljali opozicijski poslanci, s tem privarčevali okoli tri milijone proračunskih sredstev.

Kampanja pred referendumom bo uradno stekla 24. avgusta, kot organizatorji kampanje pa so se do petka prijavili Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, SMC, NSi, Krščanski socialisti Slovenije - Krekovi socialisti, urad vlade za komuniciranje in Kovačič.

Kovačič je večkrat napovedal ostro kampanjo, v kateri bodo volivce skušali prepričati z argumenti, da se da drugi tir zgraditi ceneje, hitreje in okolju bolj prijazno kot načrtuje vlada.

Vladna stran bo medtem izpostavljala argumente, ki utemeljujejo, zakaj bi bil padec zakona o drugem tiru med Divačo in Koprom v škodo državi. Kot je dejal državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu in vodja projekta Jure Leben, se s širšega evropskega vidika kaže, da projekt nima samo pozitivnih učinkov na Slovenijo, ampak tudi na regijo in Evropo.

Za zavrnitev zakona mora sicer na referendumu več volivcev glasovati proti zakonu, poleg tega mora po ustavni ureditvi proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej okoli 340.000 volivcev. Takšna ureditev je v veljavi od sprememb ustave leta 2013 in zagotavlja strožje pogoje za zavrnitev zakona.

Referendum o drugem tiru bo tretji referendum doslej, izpeljan po teh pravilih. Junija 2014 pobudnikom referenduma zaradi prenizke udeležbe ni uspelo zavrniti novele zakona o arhivih. So pa volivci na referendumu decembra 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi.