Dragonja ocenjuje, da bi lahko do dogovora o prodaji Telekoma Slovenije, podpisa pogodbe in njene potrditve lahko prišlo do konca junija, zaključek lastniškega prenosa pa bil bil lahko opravljen do konca tega leta.
Na vprašanje, ali se mu zdi prodaja Telekoma Slovenije po ceni, ki je na mizi, ta hip dober posel, ni odgovoril. Dejal pa je, da je Telekom dobičkonosno podjetje in spremembe lastništva nujno ne potrebuje, saj lahko še naprej deluje samostojno.
Hkrati je Telekom neučinkovito podjetje, ki že tretje ali četrto leto zapored znižuje svoje poslovne pokazatelje in izgublja tržni delež, je nadaljeval Dragonja. Določena sprememba v družbi bi bila zato po njegovem mnenju koristna, in sicer tako za podjetje kot za državo.
Na vprašanje, ali bi vlada Cinvenu res s 300 milijonov evrov jamčila za še nerešene tožbe in postopke pred agencijo za varstvo konkurence, je Dragonja odgovoril, da je vlada potrdila delitev tveganj z jamstvi, o njihovi višini pa ni odločala. Treba jih je namreč presojati skupaj s ponujeno kupnino.
Cena za nakup Telekoma je namreč sestavljena tako, da prinaša delitev koristi pri ugodno rešenih tožbah, ko bi se kupnina povečala. Če bi bil razplet tožb zelo neugoden, pa bi lahko država kupcu del kupnine tudi vrnila, je pojasnil.
Če bo do prodaje Telekoma prišlo, ima vlada rešitev tudi za njegovo podjetje Soline. "Pogajali se bomo o tem, da bi država Soline odkupila iz skupine Telekom," je napovedal Dragonja. A če dogovora o odkupu ne bi bilo, bo dobro poskrbljeno za naravovarstvene standarde. Ti niso ogroženi, je zatrdil.
O prodaji NKBM pa je Dragonja povedal, da sta se zanjo potegovala dva ponudnika in SDH je izbral globalni investicijski sklad Apollo, ki mu je podelil ekskluzivo. Na vprašanje, ali Apollo za NKBM res ponuja le 200 milijonov evrov, je odvrnil, da pogajanja še tečejo, vodi pa jih SDH in ne finančno ministrstvo, ocenil pa je, da prodaja po tej ceni ekonomsko najbrž ne bi bila smiselna.
Zaveza, da bodo NKBM prodali do konca leta 2016, sicer ostaja. "Če je ne bomo izpolnili sami, bo NKBM prodajala Evropska komisija," je dejal.
Dragonja pričakuje, da bo DZ strategijo upravljanja kapitalskih naložb države potrdil do konca julija. "Strategijo smo dolgo čakali, ocenjujemo jo kot dobro, za njo stojimo in jo močno potrebujemo," je dejal in opozoril, da država ne more več upravljati kar vseh podjetij po vrsti.
"Sam mislim, da je treba podjetja kapitalsko odpreti, jih izpostaviti borzi in s tem zanesti v njih popolnoma drug tip vodenja in upravljanja," je še dejal o strategiji.
Dragonja sicer opaža, da smo Slovenci za razliko od drugih narodov na lastnino vezani bolj čustveno, torej o njej razmišljamo premalo racionalno. Pri nas smo pač v preteklosti prihranke vlagali v nepremičnine in na hranilne knjižice, le mlajša generacija je delno prisegala na vrednostne papirje, je dejal.