Revija Reporter
Slovenija

Banka Slovenije o govoricah o lividaciji še kake slovenske banke: Vse so samo špekulacije

STA

24. okt. 2013 16:13 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Predsednica vlade Alenka Bratušek bo imela drevi ob robu vrha EU v Bruslju predvidoma dvostransko srečanje s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghijem.

Predsednica slovenske vlade in šef ECB naj bi se pogovarjala predvsem o poteku pregleda osmih slovenskih bank, ki naj bi bil končan konec novembra ali v decembru in ki bo pokazal, ali bo morala Slovenija zaprositi za finančno pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, ter o načrtovanem evropskem pregledu 130 sistemskih bank v območju evra.

Slovenska premierka bo v pogovorih z Draghijem predvidoma izpostavila pričakovanje, da sistemskima bankama, Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ki sta vključeni v oba pregleda, ne bo treba še enkrat skozi vse postopke testiranja na evropski ravni, pri čemer naj bi opozorila na problem stroškov. Kot tretja slovenska banka bo v preglede na ravni območja evra vključena SID banka.

Izid celotnega zdravstvenega pregleda osmih slovenskih bank se pričakuje konec novembra ali v decembru. Testi za največjo banko NLB so sicer po neuradnih navedbah že končani, a jih ne nameravajo razkriti, dokler ne bo končano celotno testiranje. Neuradno se omenja tudi, da ni izključiti možnosti še kakšne likvidacije v slovenskem bančnem sistemu.

Na te neuradne informacije so se danes odzvali v Banki Slovenije. Na podlagi vseh podatkov in informacij, s katerimi trenutno razpolagajo, v nadzorniku bančnega sistema demantirajo informacijo, da naj ne bi bila izključena likvidacija še katere od slovenskih bank.

Ob tem so v Banki Slovenije poudarili, "da rezultati celovitega pregleda bančnega sistema še niso znani in so zato vsakršna namigovanja o rezultatih popolne špekulacije".

Premierka se je pred zasedanjem voditeljem članic unije udeležila tudi vrha evropskih liberalcev (Alde), kar je bila priložnost za pogovor z evropskim komisarjem za gospodarske in denarne zadeve Ollijem Rehnom, članom družine evropskih liberalcev, o ukrepanju Slovenije na treh ključnih frontah - bančna sanacija, fiskalna konsolidacija in privatizacija.

Neuradno je sicer v Bruslju slišati napovedi, da lahko Slovenija na vrhu ta konec tedna v Bruslju pričakuje pozitiven odziv na izvajanje strukturnih reform in da je poročilo evropske misije, ki je v minulih tednih v Ljubljani preverjala ukrepanje za odpravo makroekonomskih neravnovesij, razmeroma pozitivno.

Tema pogovorov premierke ob robu vrha v Bruslju bo po pričakovanjih tudi slovenski proračun za prihodnji dve leti. V Bruslju zapletov glede davka na nepremičnine ne želijo komentirati, prav tako ne želijo komentirati strukture proračuna. Poudarjajo, da bodo predlog slovenskega in vseh drugih proračunov članic v območju evra ocenili sredi novembra.

Jasno pa je že, da Bruselj resnih kršitev v predlogu slovenskega proračuna ni zaznal. Če bi jih, bi namreč lahko v dveh tednih po prejetju proračunskega predloga, torej v primeru Slovenije do 15. oktobra, pozval k popravkom. Tega po navedbah virov pri Evropski komisiji niso storili ne v primeru Slovenije niti ni takega resnega opozorila pričakovati v primeru nobene druge članice.