Priznava, da je področje psihofarmakologije kompleksno, zato je potreben kontinuiran proces edukacije. A sam, kot pripoveduje, nikoli ne poskusi zdravil, ki jih predpisuje pacientom, ravno tako pa nikoli ni poskusil nobene (ne)legalne droge, kot so si to večkrat privoščili psihiatrični strokovnjaki stare šole, recimo Oliver Sacks.
Kaj je napravil, ko je kateri od njegovih pacientov storil samomor? "Globoko sem se zamislil in predelal, katere stvari so lahko pripeljale do tega dogodka, ki se slehernega od psihiatrov močno dotakne."
Strinja se, da je paracetamol nevarnejša substanca, kot jo v Sloveniji zdravstvo predstavlja, benzodiazepini sami po sebi pa lahko povzročijo odvisnost, ne morejo pa povzročiti smrti - razen, če jih človek zaužije v kombinaciji z opiati, alkoholom ali kakšno drugo nevarno snovjo. Kvetiapin, ki ga stroka trenutno predpisuje v orjaških količinah, sploh ni tako nedolžen, saj lahko zlasti pri dementnih ljudeh povzroči možgansko kap.
Na vprašanje, kako to, da je alkohol, ki je posredno in neposredno kriv za ogromno tragedij, dovoljen in ga je možno kupiti na vsakem vogalu, vrsta substanc, ki niso smrtonosne, pa je demoniziranih kot droge, odgovarja: "Gre za nenapisana družbena pravila, ki izvirajo iz daljne zgodovine. Alkohol je del naše kulture. V Franciji bodo ob kosilu praviloma popili kozarec vina, v Nemčiji pivo in tako naprej, kar pa še ne pomeni, da gre za odvisnost. Ustvarili smo takšen svet in zdaj v njem živimo."
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
