dež sneg vreme Svet24.si

Pihal bo močan veter, držali boste dežnike, ...

zdravnica, lutka Svet24.si

Za študente in mlade zdravnike plače nizko na ...

38-SDS Necenzurirano

Vodič po korupcijskih in drugih aferah SDS

vila zlatorog stavba-LZS-lovska zveza Reporter.si

To je milijone evrov vredna vila, v katero lahko ...

anton žlogar, nš mura Ekipa24.si

Mura za novega trenerja potrdila Žlogarja, ...

Angela in Angelo sta letos na sanremskem odru požela neverjeten uspeh, ki se nadaljuje celo na TikTo Odkrito.si

Obubožani Ricchi e poveri - 1000€ pokojnine?!

modric busquets Ekipa24.si

Nepričakovano! 'Odpisani' Modrić vendarle ostaja...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Šikaniranja pri delu na RTV Slovenija ne doživljam prvič, pravi dopisnica RTV Slovenija iz Azije Karmen W. Švegl

Deli na:
Šikaniranja pri delu na RTV Slovenija ne doživljam prvič, pravi dopisnica RTV Slovenija iz Azije Karmen W. Švegl

Karmen W. Švegl z možem in otrokom leta 2016 - Foto: Šimen Zupančič

Karmen W. Švegl je dopisnica RTV Slovenija iz Azije, znana je kot poročevalka z vojnih in konfliktnih območij. Ne manjka ji profesionalnosti, izkušenj in poguma. Še vedno pokriva tudi Bližnji vzhod, tako je nedavno slovenski javnosti na terenu približala vojno med Izraelom in Hamasom. Pred kratkim je TV Slovenija predvajala njen dokumentarec Domovina na drugem koncu sveta o Slovencih v Avstraliji. Z njo smo opravili intervju, v katerem je predstavila tudi svoje izredno pretresljive izkušnje z vojnih območij. A trenutno (spet) doživlja šikaniranje v lastni medijski hiši, o čemer je med drugim spregovorila v intervjuju, ki bo v celoti objavljen v Reporter Magazinu, ki izide v petek 8. decembra.

Z družino dobro leto dni živi v Bangkoku, glavnem mestu Tajske. Kot dopisnica iz Azije pokriva vso regijo, vključno z najbolj številčnima državama na svetu Indijo in Kitajsko. Toda člani sedanje uprave RTVS na čelu z Zvezdanom Martičem in direktorica TVS Ksenija Horvat so se v imenu krčenja stroškov odločili, da azijsko dopisništvo v tem trenutku sploh ni potrebno. Torej ne da bi morebiti preselili dopisništvo na Kitajsko, pač pa, da ga sploh ne potrebujemo. Ne glede na to, da postaja Azija ne le gospodarski, pač pa tudi politični in vojaški ključni igralec na svetu.

Kot je za Reporter dejala Karmen W. Švegl, so ji v (novem) vodstvu javne medijske hiše ves čas so govorili, češ da ni potrebe po dopisništvu v Bangkoku na Tajskem, kar se ji zdi zlonamerno, saj gre za regijsko dopisništvo. Pravi, da je TVS pri delu dopisnikov »izjemno staromodna, tako več nihče ne dela. Torej, da sediš v prestolnici neke države in potem po telefonu poročaš, kaj se dogaja, ali pošlješ vnaprej posnet posnetek.«

Pravi, da šikaniranja pri delu na RTVS oziroma TVS ne doživlja prvič, že v preteklosti so si nekateri, ki so zdaj spet na pozicijah moči, prizadevali, da bi jo odslovili. Njen sin je star sedem let in je v Bangkoku ravno začel hoditi v osnovno šolo.

Večina urednikov bi sicer želela, da imamo azijsko dopisništvo na Kitajskem, pri čemer Šveglova opozarja, da je v tej državi delo dopisnika delno omejeno, saj je tam cenzura, kitajske oblasti spremljajo poročanje. Toda vodstvi RTVS in TVS sta kar za popolno ukinitev azijskega dopisništva, kar se zdi Šveglovi povsem nerazumno.

»Najbrž se strinjamo, da je iz Ljubljane lažje brez dopisnikov pokrivati območja, ki so od nas oddaljena 500 ali 600 kilometrov, kot pa regijo, ki je osem tisoč kilometrov stran. Večina evropskih televizij države, ki so hitro dosegljive z avtomobilom, pokriva na ta način. Če želiš krčiti dopisniško mrežo, je smiselno, da jo na način, kjer lahko to nadomestiš na druge načine. Lažje je iz Ljubljane pokrivati Rim ali Beograd kot Kitajsko ali Indijo.«

Pravi, da šikaniranja pri delu na RTVS oziroma TVS ne doživlja prvič, že v preteklosti so si nekateri, ki so zdaj spet na pozicijah moči, prizadevali, da bi jo odslovili. Njen sin je star sedem let in je v Bangkoku ravno začel hoditi v osnovno šolo.

»Več dopisnikom so podaljšali mandate, kar je prav, očitno pa je moj otrok, ki je zdaj začel hoditi v šolo, manj vreden kot so otroci drugih dopisnikov. Za mesto dopisnice v Aziji sem se prijavila, ker so vsi zagovarjali odprtje dopisništva tu. Ljudje, ki še danes sedijo v komisiji, ki o tem na RTV odloča. Šlo je za konsenz, ne za projekt zgolj preteklega vodstva. Zdaj pa pride drugo vodstvo, ki trdi, da je Azija nepomembna.«