Revija Reporter
Slovenija

Domačini, sovražniki parka in narave

13. jul. 2008 18:38 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Prav zaradi pretiranega varovanja živali in rastlin  postaja bivanje domačinov, ki živijo na območju kar 880 kvadratnih kilometrov velikega Triglavskega narodnega parka (TNP), čedalje bolj neprijetno in nevzdržno.  Člani Turističnega društva Soča-Lepena, Lovske družine Soča in Gibanja za obstoj človeka v TNP so prepričani, da je eden pomembnih krivcev za  porušeno ravnovesje prav vodstvo parka. 

Prav zaradi pretiranega varovanja živali in rastlin  postaja bivanje domačinov, ki živijo na območju kar 880 kvadratnih kilometrov velikega Triglavskega narodnega parka (TNP), čedalje bolj neprijetno in nevzdržno.  Člani Turističnega društva Soča-Lepena, Lovske družine Soča in Gibanja za obstoj človeka v TNP so prepričani, da je eden pomembnih krivcev za  porušeno ravnovesje prav vodstvo parka. 

To je čedalje manj partner in vedno bolj  tekmec domačinom, kar je precej  nenavadno, saj se Zavod TNP vendarle financira iz denarja vseh nas, davkoplačevalcev. Krepitev zavoda je  predvidena tudi  v novem predlogu zakona o TNP, s katerim bo prebivalcem in lastnikom imetja naloženih kar 52 splošnih prepovedi. Na eni strani torej popolna oblast parka, na drugi pa popolna pokornost domačinov.  Prav zato je  navdušenje nad bivanjem v parku, ki domačine spominja na indijanski rezervat,   že  povsem skopnelo.

Niti potresni sunki niti rušilna moč minulih povodnji  niso tako siloviti, kot je delovanje vodstva parka, so prepričani  najbolj dejavni domačini na Bovškem. Zadnji dokaz, da so živali bolj zaščitene kot človek  in  uživajo status kočevskega medveda,  je zadnji primer stare poti na Zagreben. Člani Turističnega društva  Soča-Lepena so ob poti obnovili »bosenski« spomenik iz I. svetovne vojne, po sproženem plazu pa so z namenom, da obvarujejo  pohodnike pred nevarnostjo padcev, položili tri debla,  čemur pa so predstavniki zavoda hudo nasprotovali, saj naj bi se vzpostavilo  neko novo stanje, neprimerno za tam živeči habitat živali.

Janičar med domačini.
Domačini v dolini Soče pravzaprav ne nasprotujejo Triglavskemu narodnemu  parku, v katerega na tem koščku Slovenije ni vključena le Trenta, kot je zmotno prepričana večina Slovencev, temveč gre za sklop treh enakovrednih vasi; poleg  Trente  tudi s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi zaznamovani vasi  Soča in Lepena. Zanje je najbolj sporno vodstvo parka, odnosi z direktorjem Info centra  v Trenti Markom Pretnarjem, ki ga je na to mesto imenovala dr. Marija Markeš, direktorica Javnega zavoda TNP, pa naj bi se poslabšalo zlasti potem, ko je po sporu  s turističnim društvom Soča-Trenta postalo izjemno  dejavno na novo ustanovljeno  Turistično društvo Soča-Lepena. To je  julija letos  že pripravilo slovesno otvoritev tematskih poti s skupnim naslovom 7 dni - 7 poti, s čimer pa so se nesoglasja le še okrepila.

Ko smo o tem povprašali Marka Pretnerja, je bila njegova izjava prav zanimiva, saj je dejal,  da trditve, da naj bi nasprotoval pobudi o sedmih tematskih poteh, ni resnična: »Prav nasprotno, Skupek tematskih poti 7 dni 7 poti je dobra ideja,« res pa je, kot dodaja Pretner, da niso vse poti primerne za obiskovanje iz več razlogov: »Eden je tudi ohranjanje mirnih območij namenjenih tudi drugim »prebivalcem« Julijcev. S tem mislim drugih živih bitij. Hkrati pa to ne pomeni ogrožanja obstoja lokalnega prebivalstva ali zmanjševanja zaslužka. Ravno nasprotno. Ohranjena narava je naše edino in edino bogastvo. Z denarjem lahko kupimo vse palače sveta, tega, kar pa mi še vedno imamo, ne more nihče več kupiti. Prepričan sem, da se bomo v prihodnje z vsemi deležniki v prostoru tudi o tem dogovorili.«