Revija Reporter
Slovenija

Dobovšek: Zveri, turneje po proslavah ter prerekanje o zmagovalcih 2. svetovne vojne niso dejanski problemi Slovenije

Reporter

15. avg. 2019 14:37 Osveženo: 15:43 / 15. 8. 2019

Deli na:

Predsednik stranke Dobra država dr. Bojan Dobovšek.

Primož Lavre

"Medtem, ko se klientelistično ureja posle za finančne in politične botre ter mediji lovijo volkove, Slovenija zaostaja za sosednjimi državami!"je v intervjuju na spletni strani stranke Dobra država dejal predsednik stranke dr. Bojan Dobovšek.

Poletje poteka v znamenju navideznega, umetno ustvarjenega boja med ruralno in urbano Slovenijo, med zvermi in drobnico, v znamenju zamud pri nujnih infrastrukturnih projektih, razkrivanja spornih poslov državnega podjetja 2TDK, pod grožnjo onesnaženja edinega vodnega vira Obale, razlivanja fekalij po slovenskih kopališčih in seveda gneči na cestah. Pika na pa so posiljene proslave, ki spet delijo narod….. Za oceno trenutnega stanja smo povprašali predsednika Dobre države, dr. Bojana Dobovska, ki večino poletja preživlja na svojem delovnem mestu na fakulteti, kjer v raziskavah potrjuje ruski pregovor, da je organiziran le še kriminal.

Na kateri strani ste, na strani zveri, ali drobnice, to je očitno ključno vprašanje tega poletja?

To je tipičen medijsko-politični konstrukt, ki zamegljuje dejanske probleme. Jaz sem na strani državljanov, ki jih verjetno zanima, kako bo ohlajanje gospodarstva v Nemčiji, EU, vplivalo na njihov položaj, plače, pokojnine, štipendije... Vprašanje zveri in ustreznega odlova je strokovno, za to imamo plačane ljudi, institucije, ki bi morali opraviti svoje delo, ne pa da se prerekajo po medijih. Politične stranke, ki to zlorabljajo, pa so zrele za upokojitev.

Omenjate dejanske probleme, kateri so to po vaše?

Ja, gotovo ne zveri in turneje po proslavah ter prerekanje o tem, kdo je zmagal v 2. svetovni vojni. Vlada mora končno rešiti problem zdravstva, se soočiti s padcem gospodarske rasti, ki prihaja, katastrofalnim stanjem pri oskrbi starejših, luknjo v pokojninski blagajni, zaostajanjem pri infrastrukturnih projektih, črpanjem evropskih sredstev….. tega je še veliko, npr. problem meje brez stika z odprtim morjem, migranti…

Omenili ste infrastrukturo, očitno se tu pojavljajo koruptivne prakse iz cestnega križa?

Poglejte, eden prvih sem bil, ki sem v Državnem zboru v prejšnjem mandatu izpostavil, da za izgradnjo drugega tira ne potrebujemo zakona in da je podjetje 2TDK nepotreben obvod neposrednega javnega financiranja in generator korupcije. To se sedaj lepo kaže. Javni denar leti v prazno, projekt se ne izvaja, poskuša se na vsak način v posle vpeljati prijateljske združbe, podjetja, ki so povezana s politiko. To je enostavno nesprejemljivo. Enake sporne stvari se dogajajo pri drugi cevi Karavanškega predora. Medtem, ko se klientelistično ureja posle za finančne in politične botre, Slovenija zaostaja za sosednjimi državami!

Očitno nekateri menijo, da korupcija, kraja javnega denarja ne bo kaznovana?

No, iz dosedanjih izkušenj imajo morda prav, ampak iskreno upam, da ne. Pravosodno mencanje okoli projekta TEŠ 6 je dokaz, da kraja javnega denarja v Sloveniji ni kaznovana. Novinarji prirejajo soočenja, oddaje, policisti »kot da« zbirajo dokaze, tožilci pišejo obtožnice, vse to traja leta, čas pa je na strani akterjev. Akterji afere TEŠ 6, politični in poslovni, se sončijo na milijonskih jahtah. Podjetnik, ki ne plača DDV za predhodni mesec pa dobi izvršbo v enem tednu. Že leta opozarjam, da je potrebno slediti denarju. Še vedno tudi nikogar ne zanima, da se na račun davčnih utaj letno izgubi 2,6 milijarde.

Desni pol politike izpostavlja problematiko migrantov, kakšno je vaše mnenje?

Migranti so realen problem. Ob izjavah, da manjka vsaj 700 policistov nadzornikov meje in podatku, da se je letos število ilegalnih prehodov povečalo za 47,1%, se zastavi vprašanje učinkovitosti varovanja meje. Zato me ne preseneča pojav vaških straž, ki so nezaupnica ne samo policiji, ampak celotni oblasti in pravni državi. Z morebitnimi posledicami vzdrževanja nenormalnega stanja se ne ukvarja nihče. Potrebno je spremeniti zakonodajo, ki bo onemogočila zlorabo predpisov in norčevanje iz javnega denarja slovenskih državljanov. Tistim, ki so pa pomoči dejansko potrebni, je potrebno pomagati. Integracija veliko stane, Slovenija pa ni finančno vedro brez dna. Prav tako se mora upoštevati, da Slovenija ni nikoli imela kolonij, ni izkoriščala držav iz katerih prihajajo migranti, ni ustvarila pogojev za migrantske pritiske na Evropo, zato ne sme sama generirati predlogov za rušitev schengenskega režima in pristati na vsiljevanje kvot.

Kako pa ocenjujete ponavljajočo gnečo na slovenskih cestah?

Naša infrastrukturna politika je iz prejšnjega stoletja. Ceste ne požirajo glavnih tokov, železnice so muzej na prostem. Potrebujemo nacionalni projekt za javni prevoz. Prihodnost so npr. nadzemne magnetne železnice, ki so prijazne do okolja in generirajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Kaj pa podnebne spremembe, letos smo doživeli hude vročinske valove, nevihte so vedno močnejše…?

V Dobri državi predlagamo ministrstvo trajnostni razvoj, ki bo združilo sedanje za okolje, kmetijstvo, energetiko in bo aktivno pri sprejemanju ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam,  popolna reorganizacija vlade je v skladu z našim ciljem, da naj vlado tvori 10 ministrstev. Kljub samo-promoviranju obstoječih vladnih politikov v Sloveniji za prilagajanje podnebnim spremembam niso naredili dobesedno nič. Nimamo proaktivnega upravljanje z vodo, kmetijskimi pridelki, vodotoki. NIČ. Namesto sodobne, zelene energetske politike sedanja temelji na kurjenju premoga. Mladi bi rekli »Joke«, čeprav je zadeva daleč od smešnega. Vendar pa tisti, ki niso na oblasti, lahko samo opozarjajo. Kdor je na oblasti, pa mora sprejemati odločitve in za njih odgovarjati. Vse drugo je reality show in farsa demokracije.

Pogosto ste kritični do medijev, kaj vas moti?

V bistvu sem kritičen do lastnikov medijev, ki so bolj ali manj povezani s politiko, to pa se odraža v poročanju novinarjev, ki so pod pritiskom. Imajo namreč t. i. fleksibilne pogodbe, kar pomeni, da lahko »letijo«, če lastniku niso všeč. Pogled na naslove prispevkov v medijih pokaže na senzacionalističen pristop. Kje je iskanje resnice in dejstev? Za demokracijo je potrebno objektivno informirati volivce, tako kot v življenju tudi v novinarstvu ni dovoljeno vse. Kdaj in kako bo novinarstvo časten poklic? Resni mediji so ustanova, ki mora pozivati oblast k odgovornosti. Če resne medije zamenjajo tabloidni, pade steber demokracije. Objava anonimk, tračev in govoric ni raziskovalno novinarstvo, izdajalci tajnih podatkov niso žvižgači. To se zgodi, če prevlada populizem in se zasleduje samo še dobiček.

Kaj pričakujete jeseni?

Nemčija naj bi bila že na pragu recesije, ustreznih blažilnih ukrepov za ljudi in slovensko gospodarstvo pa ni na vidiku. Ob hvaljenju z gospodarsko rastjo se namreč pozablja, da se dejanska individualna potrošnja, ki je pravi pokazatelj blaginje gospodinjstev, v letu 2018 ni nič kaj prida povečala in je kar za 23 % nižja od povprečja EU. Nespametni populistični ukrepi očitno niso pripomogli k boljšemu življenju ljudi. Razlog, zaradi katerega se podpira tako stanje, bi lahko iskali v dejstvu, da se letno v Sloveniji izgubi 3,5 milijard na račun korupcije. Zato bomo priča nadaljevanju igranja kritičnosti medijev s ciljem, da se v resnici nič ne spremeni. Lahko se le strinjamo s pojasnili v Guardianu, zakaj milijarderjem ustreza, da so na čelu držav burkeži, saj ob razpadanju institucij, pravil in demokratičnega nadzora oligarhi povečujejo svoje bogastvo in moč na račun ljudi.