Multinacionalne korporacije, vplivni bančniki in netransparentne neformalne mreže, o katerih razpravlja, tvorijo peto vejo oblasti, ki podreja vse ostale v škodo ljudi in v svojo korist.
Klasična delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo, ki so v sistemu zavor in ravnovesij ter medsebojnega nadzora, je že dolgo presežena. Nadgrajuje se z mediji kot četrto vejo, ki naj bi neodvisno nadzorovala ostale, toda kdo danes nadzoruje oz. obvladuje medije, se avtor sprašuje v knjigi, ki danes izide pri založbi eBesede.si.
Načeloma je moč države v elitah v vladi, a se seli nekam drugam, za vlado. Prevzemajo jo druge elite v obliki multinacionalk, finančnih institucij in skritih neformalnih mrež, ki obvladujejo vse tri veje oblasti, je za STA o ugotovitvah v knjigi povedal Dobovšek.
Koncept pete veje oblasti po njegovih besedah odpira vprašanji, kdo bo nadzoroval to vejo in ali pravna država v poznomoderni družbi sploh še deluje. Tvorniki pete veje oblasti se tudi nočejo izpostaviti v ospredju, pač pa delujejo iz ozadja, saj bi morali z vstopom v politiko razkriti svoje premoženje in pot do njega.
Ugotovitve v knjigi se nanašajo tako na Slovenijo kot na razmere zunaj njenih meja, nekatera priložena besedila so bila do zdaj objavljena le v tujini, je pojasnil Dobovšek, sicer profesor na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Peta veja oblasti v Sloveniji pa po njegovih navedbah predstavlja težavo predvsem v netransparentnem kadrovanju in v "prevzemu" zakonodaje oz. nastajanju zakonodaje nekje zunaj strokovnih institucij.
Dobovšek je avtor večinskega dela knjige, v kateri pa so ponatisnjeni tudi prispevki, ki so jih sooblikovali in izdali z raziskovalci na fakulteti, a jih javnost še ne pozna. Gre za sklope kot so ekologija, turizem, umetnost, preiskovalno novinarstvo in informacijska tehnologija.