Ljubljana (in z njo Slovenija) bo očitno za Bežigradom dobila prvi pravi muslimanski geto, ki se bo lahko spremenil v tako imenovano cono »no go«. Gre za območje, ki se ga policija izogiba in ki ga nadzorujejo tako imenovane šeriatske milice, ki ne terorizirajo samo stanovalcev soseske, ampak vsiljujejo muslimanski način življenja tudi mimoidočim in bližnjim staroselcem. Po Evropi so taka območja znana tudi po radikalizaciji, ki poraja teroristično aktivnost.
Po gradnji velike džamije bo na vzhodni strani tega arhitekturnega tujka zrasla nova soseska z do 555 stanovanji in vrtcem, izhaja iz prostorskega načrta (OPPN), ki ga bodo ljubljanski svetniki obravnavali na seji 26. septembra. Gre za območje med Železniškim muzejem, Islamskim versko-kulturnim centrom, Kurilniško in Parmovo ulico. Predvidena je gradnja stanovanj, poslovnih prostorov in vrtca s petimi oddelki. Pretežni lastnik zemljišč v južnem delu območja je gradbeno podjetje Energoplan (županu Zoranu Jankoviću ljubo podjetje), srednji del je v lasti države, v severnem delu pa je lastništvo mešano, z deli zemljišč v lasti MOL. Zasebniki lastniki na tem delu se bojijo, da jih bodo po hitrem postopku razlastninili, če se bodo upirali prodaji, pa ustrahovali.
Toda največjo skrb povzroča soseska v bližini džamije. Izkušnje iz Zahodne Evrope kažejo, da se domačini izogibajo temu, da bi živeli blizu džamij. Ne samo zato, ker bi morali vsak dan poslušati kričeče pozive k molitvi, ampak zaradi varnostnega tveganja, ki ga prinaša Islamski versko-kulturni center. Cene stanovanj in zemljišč v okolici običajno upadejo, bivanjske enote večinsko pokupijo islamski verniki. Podobno je nastala tudi razvpita bruseljska četrt Molenbeek, kjer poiščejo zavetje tudi najbolj okoreli in krvoločni teroristi. Od tam so prišli najmanj štirje napadalci iz Pariza, Bruseljčani pa pravijo: »To je kraj, kjer se lahko zlahka stopiš z množico in izgineš.«
Tako utegne biti tudi za Bežigradom v Ljubljani. In to v neposredni bližini središča mesta, kjer bi teroristični napad povzročil največ človeških žrtev.