Slovenski policisti bodo v tem času poostreno nadzirali kolesarje in spremljali, ali ti spoštujejo cestnoprometne predpise, so zapisali na GPU. Posebno pozornost bodo namenili pravi strani vožnje kolesarjev in vožnji v rdečo luč, pa tudi na upoštevanju ostalih pravil vožnje, vožnji po površinah, ki niso namenjene kolesarjem, uporabi zaščitnih sredstev, kot so kolesarske čelade, izsiljevanju prednosti in uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Ta je lahko med vožnjo s kolesom zelo nevarna, opozarjajo na Generalni policijski upravi.
Policisti pa ne bodo spremljali le kolesarjev. Kot so zapisali v sporočilu, bodo pozornost namreč namenili tudi odnosu ostalih prometnih udeležencev do kolesarjev, predvsem voznikov motornih vozil, ki marsikdaj s prehitro vožnjo, izsiljevanjem prednosti in prehitevanjem preblizu ogrožajo kolesarje.
V akciji sodeluje več ministrstev, občin, organizacij in društev, akcijo pa vodi in koordinira Javna agencija RS za varnost prometa, so še zapisali na GPU.
Opazovanje kolesarjev, ki so ga pred dvema letoma izvedli na Agenciji za varnost prometa, je namreč pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa napravi približno 25 odstotkov kolesarjev, so sporočili iz Javne agencije za varnost prometa.
Analiza varnosti in udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah za leto 2018 pa je pokazala, da se velika večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev zgodi znotraj naselij (86 odstotkov). Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev je neupoštevanje pravil o prednosti (27 odstotkov), neprilagojena hitrost (22 odstotkov) in nepravilna stran oz. smer vožnje (15 odstotkov).
Pri lažje oziroma težje poškodovanih so večinoma kolesarji sami povzročitelji prometnih nesreč, v primeru smrtnega izida pa so kolesarji odgovorni v polovici primerov. V letu 2018 je bil delež kolesarjev med vsemi udeleženimi v prometnih nesrečah 6,6 odstotka, med smrtnimi žrtvami pa je bilo kolesarjev 8,8 odstotka, kar je najmanj v zadnjih 27 letih, so zapisali na agenciji.
V preteklem letu je bilo na slovenskih cestah zabeleženih skupno 1210 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, od tega je življenje izgubilo osem kolesarjev, 189 je bilo huje poškodovanih, 880 pa lažje. Med otroki ni bilo nobene smrtne žrtve.
Na Policijski upravi Kranj so opozorili, da so za kolesarje najbolj izpostavljene in nevarne ceste zaradi križanj prometnih površin in gostega prometa mestna središča, zaradi višjih hitrosti pa ceste zunaj naselij. Določeno tveganje predstavljajo tudi makadamske ceste, kjer je kolo bistveno manj stabilno kot na asfaltni površini. Najmanj nesreč pa je tam, kjer so kolesarske steze.
Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi vožnje preblizu roba vozišča ali po nasprotni polovici ceste, zaradi neupoštevanja pravil o prednosti ter zaradi hitrosti, ki je ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih z večjim naklonom.
V nevarnost se kolesarji sami spravljajo tudi z vožnjo po dva ali celo po trije vzporedno ali v daljši koloni brez presledka. Padci kolesarjev pa so lahko tudi posledica nerodnosti, naloženih koles z raznimi vrečami in vrtnim orodjem, vožnje brez rok, izvajanja trikov, skakanja čez robnike in podobno, pojasnjuje predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Kranj Bojan Kos.
Za kolesarje veljajo enaka pravila kot za druge udeležence, na primer pravila o prednosti in o strani ter smeri vožnje in prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšuje njihovo slušno ali vidno zaznavanje oziroma zmožnost obvladovanja vozila, kot je na primer uporaba telefona.
Kolesarji se kot povzročitelji pojavljajo v približno polovici nesreč. Pogosto pa so žrtve drugih udeležencev v prometu. Največkrat se zgodi, da jih vozniki spregledajo ali pa jim odvzamejo prednost. Nevarna so tudi tesna prehitevanja ter nepravilno ustavljena in parkirana vozila.
Vedno bolj se uporabljajo tudi električna kolesa, ki zahtevajo nekoliko drugačen stil vožnje. Takšno kolo je namreč težje in se ustavi pozneje. Zato je pred začetkom vožnje treba dodatno preveriti delovanje zavor, električna kolesa pa terjajo tudi redno servisiranje.
V času nadzora nad kolesarji bodo policisti pozorni še na uporabo skirojev in električnih dvokoles ter podobnih prevoznih sredstev, ki se lahko uporabljajo na pločnikih, poteh za pešce, kolesarskih poteh in območjih umirjenega prometa, vendar ne smejo iti hitreje, kot se gibljejo pešci, torej približno pet kilometrov na uro.