Obema domnevnima ugrabiteljema in mučiteljema je grozila še višja kazen, a sta pred dvema tednoma sklenila sporazum o priznanju krivde, s tožilstvom pa se je sporazumel tudi Livadić.
Vsi trije obtoženi, ki so priznali krivdo, so danes obžalovali krivdo, a so njihove besede močno razburile v sodni dvorani navzočo družino pokojne Škrbićeve, ki je začela vzklikati, da dejanja očitno niso obžalovali in se ga niso sramovali, ko so se znašali nad žensko. Posredovati je morala sodnica s pozivom, naj se ne moti dela sodišča.
Družina pokojne je sicer na današnjem naroku priglasila skupaj za 200.000 evrov premoženjskopravnega zahtevka, tako za premoženjsko škodo kot prestane duševne bolečine. Eden od odvetnikov je zahtevani znesek označil za pretiran. Sodnica Vesna Podjed se z njim sicer ni strinjala, a je kljub temu družino napotila na pravdo, ker da so v zadevi izvedli le narok za izrek kazenske sankcije in ne dokaznega postopka, zaradi česar sodišče ni moglo odločati o zahtevku.
Zaradi podpisanih sporazumov o priznanju krivde sodišče ni moglo spuščati niti višine dogovorjenih kazni, ki sta jih v pogajanjih dosegla tožilstvo in obrambo. Pristojnost sodišča je le, da preveri, ali so predlagane kazni v skladu z zakonodajo, je navzočim v dvorani razložila sodnica.
Družina Škrbićeve je namreč nad izrečenimi kaznimi glasno negodovala. Vendar tudi okrožna tožilka Mateje Gončin ocenjuje, da so kazni, glede na priznanje in torej bistveno skrajšanje kazenskega postopka, ustrezne in pravične. Kazni so tudi povsem primerljive s sodno prakso v podobnih primerih, je dodala. A kar se tiče človeškega vidika, nobena kazen, še tako visoka, ne more nadomestiti človeškega življenja, je še povedala.
Tudi odvetnik Boris Grobelnik, ki zagovarja Livadića, je izpostavil, da je treba pri določanju kazni upoštevati kazensko zakonodajo in to, da pri nas nimamo pristopa "zob za zob".
Za sodelovanje pri ugrabitvi tožilstvo preganja še Milana Trivkovića, ki pa krivde ne priznava, ker da v dejanje ni vpleten. V sojenju, ki bo predvidoma steklo prihodnji teden, bo skušal s pričami dokazati, da je bil v času ugrabitve doma. Trivković je obtožen hudodelskega združevanja in sostorilstva pri ugrabitvi, saj naj bi vozil vozilo z ugrabljeno Škrbićevo v njem.
Sazdov in Petrović sta sicer na izrek sodbe prišla iz pripora, kjer je tudi Trivković, Livadić pa s prostosti. Sodišče je domnevnima mučiteljema pripor danes podaljšalo do pravnomočnosti sodbe, Livadić bo pa na poziv na prestajanje kazni počakal na prostosti.
Livadić je bil obtožen pomoči pri ugrabitvi, saj naj bi priskrbel vozilo, ki je sledilo vozilu z ugrabljeno Škrbićevo, in ga po dogodku odpeljal v Srbijo. Pokojno naj bi mučila Petrović in Sazdov.
Ugrabitelji naj bi se na podvig začeli pripravljati že slaba dva meseca pred dogodkom, si točno razdelili vloge in pripravili načrt, med drugim so svojo žrtev opazovali, da bi poznali njene dnevne rutine in katera prevozna sredstva uporablja, je v danes izrečeni sodbi prebrala sodnica. Po mnenju tožilstva sta pri tragičnem dejanju sodelovala še dva za zdaj neznana storilca.
Za izvedbo načrta so si zagotovili mučilne pripomočke. Vnaprej so določili neobljuden kraj v bližnji okolici Ljubljane, kamor bodo žrtev odpeljali, pa tudi kraj, kjer jo bodo odvrgli. Zagotovili so si dve vozili in ukradene registrske tablice ter maskirne kape.
Škrbićevo, dolgoletno partnerko enega od obsojenih za rop banke SKB, so v središču Ljubljane ugrabili 26. junija lani. Dekle, od katerega so želeli izvedeti, kje se skriva plen iz ropa SKB, so v gozdu vklenili za drevo ter jo celo noč pretepali in mučili.
Zelo hudo poškodovano so jo za roke odvlekli nazaj do vozila in jo odvrgli v Podpeči. Padec je povzročil še dodatne poškodbe in ženska je umrla na kraju dogodka.
Sodišče je ugotovilo, da je žrtev v zadnjih urah življenja trpela zelo hude telesne bolečine, a tudi duševne, saj so jo ugrabitelji ustrahovali, sama pa ni vedela, kako se bo ugrabitev zanjo končala. In tega so se ugrabitelji zelo dobro zavedali, je še dodala sodnica.