Diši po predčasnih volitvah

Borut Pahor je vendarle odšel na dopust in za nekaj časa utihnil, da državljanom vsaj prvi počitniški teden v avgustu ni bilo treba poslušati njegovih dolgovezenj. Razmere v državi so že skoraj na meji obupa, luč v predoru so lahko samo predčasne volitve. Podjetja eno za drugim drvijo v stečaj, z njimi v propad drsi tudi država.

Politični sistem je v podobni blokadi, kot je bila prejšnji teden zaradi stavke žerjavistov Luka Koper. Luko zadnja tri leta vodi družinsko-politični klan Brede Pečan, poslanke SD in dolgoletne županje Izole. Člane uprave, ki so v podjetju vzpostavili sistem sužnjelastniškega dela, kot jim očitajo stavkajoči, je po nadzornem svetu nastavila sedanja politično deklarirana leva Pahorjeva vlada. Politiki, ki se trkajo po prsih, da so socialni demokrati, nosijo največjo odgovornost, da se v Luki Koper zadnja leta na najbolj brutalen turbokapitalistični način izkorišča brezpravne delavce.
Blokada političnega sistema nedvomno povzroča precejšnje težave v večini družbenih podsistemov in dela največ škode gospodarstvu. Številna podjetja so prav zaradi opravilno nesposobne vlade zašla v velike poslovne težave ali končala v stečaju. Čedalje večje število delavcev vidi rešitev samo še na zavodu za zaposlovanje. A nadomestilo za brezposelnost je bolj kratkega daha. Rešitev je na drugem koncu. Vlada bi morala ustvariti primerne možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem takih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. S tem bi tudi v državni proračun priteklo več davkov. Javne blagajne pokajo po šivih, saj je Pahorjeva vlada državo zadolžila čez vse razumne meje. Da je v zadnjih letih recesije gasila požare in tako nekako na silo vzdrževala socialni mir.
Barka koalicije KGB je že doživela brodolom, po odstopu Katarine Kresal na rešilnem čolnu proti vse bolj verjetnim predčasnim volitvam vesla samo še Borut Pahor. »Predčasne volitve niso dobra rešitev, morda pa so nujna, če se bo nezaupanje v vlado nadaljevalo,« je zdaj vendarle ugotovil tudi Miran Potrč. Škarje in platno so v rokah poslancev največje vladne stranke SD. Če jih je volja, so predčasne volitve lahko razpisane že v začetku prihodnjega leta.
V SD naj bi se tehtnica vse bolj nagibala tako k predčasnim volitvam kot k dopuščanju možnosti, da bi po volitvah z SDS oblikovali veliko koalicijo in v naslednjem mandatu tako s čim širšim političnim konsenzom vendarle izpeljali nujne strukturne reforme. Ta relativno sveži razmislek v največji vladni stranki naj bi bil predvsem plod strahu pred možno novo politično konkurenco na levem političnem polu. SD si ne želi spet pristati na desetih odstotkih volilne podpore. In vsak dan, ko je Pahor še na oblasti, je večja verjetnost, da bi se to lahko zgodilo.
V SD, kot je javno sporočil Potrč, tudi ne razmišljajo resno o Pahorjevi zamenjavi. Po njegovem je še najbolj realna možnost, da gredo z njim tudi na naslednje volitve. Za veliko koalicijo z SDS naj bi bili še najbolj navdušeni strankini aparatčiki, ki so bili v zadnjem mandatu osebno deležni nekaj ugodnosti, ki jih je s sabo prinesla oblast. Zdaj pa je pred njimi kar nenadoma negotova prihodnost. To velja tudi za Pahorja, ki si želi poiskati časten izhod iz vladne palače na Gregorčičevi in je menda še naprej pripravljen ostati v sferi slovenske politike.
Pahorjeva SD ne želi kar tako vreči puške v koruzo in prepustiti prostora neki novi stranki, ki bi jim na volitvah jemala glasove. Vedno glasnejše govorice, da bi lahko nastalo nekakšno novo »gibanje za pravičnost in razvoj«, nad katerim bi po vzoru pokojnega Janeza Drnovška imel patronat predsednik republike Danilo Türk, naj bi pri Pahorjevih povzročile precejšnjo paniko. To novo gibanje, ki bi ga iz ozadja pod krinko civilne družbe krmaril politično propadli predsednik Zares Gregor Golobič, bi lahko na prihodnjih volitvah kandidiralo kot nekakšna nadstrankarska lista.  
S predčasnimi volitvami pa bi lahko ta za zdaj še precej skriti načrt preprečili. Na roko SD gre predvsem dejstvo, da se je Gregor Golobič sprl že skoraj z vsemi pomembnimi akterji na samozvani levici. Prav to pa naj bi zelo otežilo načrte o ustanovitvi Türkovega »gibanja za odrešitev Slovenije«, nekakšne nove SZDL, ki dejansko ne pomeni prav nič drugega kor grob napad na večstrankarsko demokracijo in politični pluralizem.