"Pod vodstvom specializiranega državnega tožilstva že dlje časa intenzivno izvajamo preiskave sumov storitve kaznivih dejanj pri domnevno spornih bančnih posojilih slovenskih bank, ki so v večinski državni lasti, ter pridobivamo dokaze, ki bi potrjevali oziroma ovrgli sume storitve kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti," je poudaril Majhenič.
Primer petkovih hišnih preiskav pa po njegovem dokazuje, "da gre za kontinuirano in intenzivno delo NPU tako na področju 'tajkunov'... kot tudi na področju tako imenovane bančne kriminalitete".
Pri preiskovanju bank sicer zaznavajo težave pri pridobivanju bančne dokumentacije in zbiranju podatkov bančne narave. "Pri enostavnih bančnih kaznivih dejanjih sicer ne vidim težav, problem pa nastane, ko se zaradi širine in zahtevnosti primera pokaže potreba po konstantnem pridobivanju bančne dokumentacije," ugotavlja direktor NPU. Kot dodaja, bi bilo policiji "bistveno lažje, če bi ji lahko banka kot naznaniteljica že ob prijavi predložila tudi vso bančno dokumentacijo".
Majhenič pogreša tudi večje sodelovanje institucij in posameznikov z javnimi pooblastili, ki so dolžni naznaniti kazniva dejanja, pa tega ne storijo: "Ob tem mislim predvsem na stečajne upravitelje in člane nadzornih svetov." V tem je po njegovem tudi ovira za pravočasno odkrivanje kaznivih dejanj, zaradi česar se večina preiskav nanaša na dejanja izpred več let.
Direktor NPU je sicer izpostavil prioritetna področja preiskav, pri katerih želijo še večji poudarek: "To so bančništvo, zdravstvo, energetika, javna naročila, stečajna problematika ... Večji poudarek želimo nameniti tudi finančnim preiskavam, cilj pa nam je čim večje število pobud za zavarovanje in odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi."