Tako se potrjuje, kako zelo je najpomembnejša evropska vladarica Marija Terezija ((1717–1780) prisotna v slovenskem ljudskem izročilu. Letos se je še posebej spominjamo, saj bo 13. maja minilo natančno tristo let od njenega rojstva v cesarski hiši na Dunaju.
Najbrž bi se morali odločiti za Marijo Terezijo, če bi med habsburškimi vladarji, ki so skoraj šesto let uravnavali usodo slovenskih dežel, izbirali tistega, ki je v njih zapustil najgloblje sled. Tako je v uvodu Marija Terezija in Slovenci v knjigi Marija Terezija – Velika Habsburžanka avtorja Franza Herreja (Cankarjeva založba, 2016) zapisal prevajalec dela Igor Antič. Njegov je tudi prevod dela Eve Demmerle z naslovom Habsburžani s predgovorom Otta von Habsburga (1912–2011), sina zadnjega avstrijskega cesarja in kralja Karla (Cankarjeva založba, 2013).
V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o vplivu Marije Terezije na slovenskem ozemlju; kakšne kvalitete so krasile vladarico; kako so ji bili zvesti generali in ministri; o vladarici, ki ni bila cesarica; kako je vladala 900.000 Slovencem in kako je posegla v slovenske dežele z racionalizacijo uprave in ekonomije; kako pomembne so bile spremembe na področju šolstva; o pomenu slovenskega šolnika Blaža Kumerdeja.
Dinamična in odločna vladarica Terezija
To je še iz časov Marije Terezije so besede, ki jih Slovenci radi uporabljamo iz roda v rod.