Dejstvo, da proces pregleda bank traja dlje, kot bi si želeli, kaže na to, kako kompleksni so ti procesi, je zatrdil Dijsselbloem.
Spomnil je, da Slovenija ni prva država, v kateri tovrstna vaja poteka. Spomnil je na podobne teste v Španiji, a v isti sapi dodal, da se bančni sistemi po državah razlikujejo. V tej luči je zavrnil očitke, da bi bila Slovenija poskusni zajček za podobne vseevropske preskuse v sistemskih bankah prihodnje leto.
Vodja finančnih ministrov območja evra je opozoril, da Slovenijo in evropske partnerice čaka še veliko dela, a ključno se mu zdi, da se te naloge opravijo dobro in da pregled bank sledi najvišjim možnim standardom. Tako naj bi zagotovili, da bodo lahko tako slovenski državljani kot finančni vlagatelji prepričani, da bodo slovenske banke v prihodnje v dobri kondiciji.
"Rezultat je najpomembnejši," je bil jasen. Pomembno se mu zdi, da se vajo opravi dobro in pri tem dobi prave podatke ter nato sprejme zaključke, kot pa da se skuša hiteti.
Včasih je za temeljito in kakovostno delo preprosto potrebno več časa, je nadaljeval. Raje vidi, da se dobi verodostojne rezultate, ki bodo vodili tudi v prave ukrepe. V primeru neustreznih rezultatov bi se lahko tudi napačno ukrepalo, je ocenil. Je pa zdaj po njegovem mnenju vseeno pomembno, da se postopki izpeljejo kolikor se le da hitro.
Zaradi daljšega trajanja pregledov slovenskih bank se nizozemskemu finančnemu ministru ne zdi bolj verjetno, da bo Slovenija potrebovala zunanjo pomoč pri sanaciji razmer v bankah. Zagotovil je, da je tukaj za to, da Slovenijo podpre pri samostojnem soočanju z nakopičenimi težavami. O drugih scenarijih zato ni želel špekulirati.
Nizozemec tako podpira delo vlade v navezi z Banko Slovenije, Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko komisijo, o rezultatih pa ne želi ugibati.
Metodologije, ki se uporablja pri izvajanju stresnih testov v osmih slovenskih bankah, Nizozemec prav tako ni želel komentirati, saj je to po njegovih besedah v pristojnosti regulatorjev, ECB in Evropske komisije.
Na vprašanje, če se mu zdi prav, da se metodologije do zdaj še ni razkrilo, je zgolj ponovil, da se mu zdi bistveno, da se testi naredijo skrbno in na pravilen način. "Jasnost glede rezultatov in procesa bo na koncu," je napovedal.
Čufer pa je glede metodologije pri stresnih testih izrazil pričakovanje, da se tista pri vseevropskih obremenitvenih preskusih prihodnje leto ne bo bistveno razlikovala od uporabljenih metod pri pregledih slovenskih bank. V tem smislu presenečenj prihodnje leto ne pričakuje.
Slovenski finančni minister je sicer nizozemskemu kolegu predstavil, kako so do zdaj v Sloveniji potekale reforme na različnih področjih, kakšno je trenutno stanje in kakšni so vladni načrti za v prihodnje. "Smo na približno enaki valovni dolžini," je ocenil na kratko.
Dijsselbloem je povedal, da je bil današnji obisk osredotočen na ukrepe na področju sanacije bank. Seznanili so ga tudi z napredkom na drugih področjih, kot je na primer privatizacija.
Zadnji obiski, kot je njegov in tisti predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada (IMF), so po njegovih besedah rutinski, a v vsaki državi so nekoliko različne ključne točke. Dobra stvar krize se mu zdi, da države evrskega območja ena drugo bolj podrobno spremljajo.
Na vprašanje, ali ocenjuje, da se uravnoteženje javnih financ dogaja prehitro glede na gospodarske razmere, je odgovoril, da bo ukvarjanje z javnofinančnimi težavami v območju evra trajalo še kar nekaj let oziroma celo desetletje.
Predlogov slovenskih proračunov za leti 2014 in 2015 ni želel komentirati, saj to ni njegova naloga. Spomnil je, da je postopek jasen in da so morale vse članice, tudi Nizozemska, svoje proračunske predloge poslati Evropski komisiji, ki jih bo v začetku novembra ocenila. "Ključno je, da se vsi držimo zavez, ki smo jih dali eden drugemu," je opozoril.