O srečanju Türka in Viranta so z urada predsednika sporočili le, da sta se pogovarjala o nadaljnjih postopkih, ki so potrebni za oblikovanje vlade. Več o vsebini pogovora niso želeli povedati. So pa potrdili, da so v stiku s parlamentarnimi strankami in se dogovarjajo o ustreznem terminu novega kroga posvetovanja o kandidatu za mandatarja.
Predsednik republike ima sedaj 14 dni časa, da po posvetovanjih s parlamentarnimi strankami predlaga drugega kandidata za mandatarja ali ponovno Jankovića, lahko pa mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Medtem se nadaljujejo usklajevanja med desnosredinskimi strankami. Predlog koalicijske pogodbe, ki so ga SDS, Lista Virant, SLS in NSi parafirale konec prejšnjega tedna, so v SDS včeraj popoldne poslali DeSUS in SD.
V SLS so poudarili, da desnosredinske koalicije ne bo, če se ji ne bodo pridružili v DeSUS ali SD. Predsednik stranke Radovan Žerjav je med sejo strankinega izvršilnega odbora ocenil, da v takšnem primeru predsednik SDS Janez Janša ne bi kandidiral za mandatarja. Vlade se namreč ne da sestavljati na silo in "prisilno privesti koga v koalicijo", pravi Žerjav. Kot je še povedal, se v ponedeljek sestanejo s predsednikom države Danilom Türkom.
Sestal se je tudi izvršilni odbor SDS, po katerem je stranka v izjavi za javnost poudarila, da čas zahteva pretehtane odločitve, "brez popravnih izpitov". Ocenili so, da je ravnanje SDS, Liste Virant, SLS in NSi, "ki so uspele na ravni pogajalcev in predsednikov strank usklajeno koalicijsko pogodbo ponuditi v nadaljnje usklajevanje tudi strankama DeSUS in SD, tisto odgovorno dejanje, ki ga v teh razmerah terjajo razmere v državi".
Vodstvo SD na popoldanskem sestanku osnutka koalicijske pogodbe desnosredinskih strank še ni imelo na mizi. Zato so njegovo komentiranje napovedali za takrat, ko ga bodo prejeli. Dotlej pa o morebitnem pristopu h koalicijskim pogajanjem z desnosredinskimi strankami ne bodo govorili, je dejal podpredsednik SD Patrick Vlačič.
Generalni sekretar DeSUS Ljubo Jasnič pa je ponovil, da imata pogajalska skupina in predsednik stranke Karl Erjavec zdaj mandat izvršnega odbora stranke, da se pogovarjata tudi z morebitnim drugim kandidatom za mandatarja.
Poslanci SLS so sicer dan po glasovanju o Jankoviću kot mandatarju znova zavrnili očitke, da so ob glasovanju o Jankoviću ravnali po strankarskem diktatu. Pojasnili so, da glasovnic niso prevzeli, ker niso želeli tvegati, da bi kdo manipuliral z njihovimi imenu. O tem, kako so glasovali, so pojasnjevali tudi v SD. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber potrdil, da so si poslanci SD ob glasovanju pokazali glasovnice.
Poslanec Liste Virant Ivan Ogrin pa je zatrdil, da ne razmišlja o prestopu v drugo stranko. Povedal je tudi, da je že pred sredinim dogovorom, da v Listi Virant ne prevzamejo glasovnic, v poslanski skupini povedal, da glasovnice zaradi številnih špekulacij ne bo prevzel.
Pravniki Miro Cerar, Rajko Pirnat in Andraž Teršek pravijo, da je 14-dnevni rok za vložitev novih kandidatur za mandatarja možno skrajšati, a so do tega zadržani.
Pirnat meni, da se tovrstni roki ne morejo skrajševati tako, da se predlagatelji odpovejo tej možnosti. Cerar sicer to možnost dopušča, če bi predsednik republike že predlagal kandidata, prav tako pa bi ga že predlagali poslanci oziroma bi se vsi tej možnosti nedvomno odpovedali. A, kot poudarja, je treba zagotoviti dovolj časa za razmislek. Teršek pa pravi, da se vse skupaj lahko odvije tudi prej, če se predsedniku republike predoči dokaze, da je večina v DZ zagotovljena.
Glede ravnanja poslancev SDS, SLS, NSi in Liste Virant, ki pred sredinim glasovanjem niso dvignili glasovnic, pravniki menijo, da je to sicer nenavadno, a s pravnega stališča ni sporno. Kot pojasnjujejo, so se na ta način lahko zavarovali pred špekulacijami in očitki o trgovanju z glasovi.