Šesterica v območju evra, deveterica v schengnu
Šest držav se je že pridružilo območju evra - najprej Slovenija, nato Ciper in Malta, Slovaška, Estonija in letos Latvija; Litva bo verjetno januarja prihodnje leto postala 19. članica. Devet jih je v schengenskem prostoru - razen Cipra zaradi nerešenih odnosov s Turčijo. Šest jih je že predsedovalo EU - najprej Slovenija, nato Češka, Madžarska, Poljska, Ciper in Litva.
Velika Poljska edina na najvišje stolčke
Poljska, največja članica iz velikega poka, se je edina zavihtela na najvišje položaje v institucijah EU. Bivši premier Jerzy Buzek je bil v letih 2009-2012 predsednik Evropskega parlamenta. Tudi sedaj se v letu menjav na vodilnih evropskih položajih Poljaki najresneje omenjajo kot kandidati zanje, na primer zunanji minister Radek Sikorski kot morebitni naslednik visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton. V času dvojčkov Jaroslawa in Lecha Kaczynskega je Poljska sivila lase v pogajanjih o lizbonski pogodbi, ker se je bala, da bi ta oslabila njen vpliv pri odločanju, nato pa se je njen odnos z unijo umiril. Danes je opazna predvsem, ko gre za Rusijo in vzhodno soseščino, na primer Sikorski je bil poleg nemškega in francoskega kolega v posebni odpravi, ko je unija posredovala pri iskanju kompromisa ob protestih na ukrajinskem Majdanu.
Češka dvomljivka, a zdaj iz Prage veje nov veter
Češka je dolgo časa takoj za Veliko Britanijo zasedala drugo mesto na lestvici evroskeptičnosti - ni se pridružila fiskalnemu paktu, zaradi vprašanja Sudetskih Nemcev si je tedanji predsednik Vaclav Klaus leta 2009 priboril izvzetje iz listine o temeljnih pravicah in na koncu precej zapletel pogajanja o lizbonski pogodbi. Po zadnji menjavi vlade pa je letos iz Prage zavel nov veter. Z novim predsednikom socialdemokratske vlade Bohuslavom Sobotko Češka obrača nov list v odnosih z EU. Veliko je bilo kritik na njen račun zaradi neučinkovitega predsedovanja v prvi polovici leta 2009, na sredini katerega se je tudi sesula češka vlada.
Madžarska z Orbanom v burnem razmerju z Brusljem
Po zmagi Viktorja Orbana se je začelo burno razmerje med Brusljem in Budimpešto. Madžarska je polletno predsedovanje uniji leta 2011 začela z uvedbo spornega medijskega zakona, nato je Orban vznemiril z ukrepi, ki so po oceni Bruslja spodkopali neodvisnost madžarske centralne banke in pravosodja. Zaradi neurejenih javnih financ je unija državi celo zamrznila evropska sredstva.
Ciper v program pomoči, Malta na tapeti le z afero Dalli
Otoka Ciper in Malta sta premajhna, da bi v normalnih okoliščinah resno vplivala na krojenje evropske politike, a Ciper se je znašel v središču pozornosti kot edina članica iz širitve leta 2004 iz območja evra, ki je moral zaprositi za program pomoči. Sicer pa je zaradi nerešenega ciprskega vprašanja pomemben predvsem za odnose unije s Turčijo. O Malti se ni veliko govorilo, razen ob izbruhu afere zaradi korupcije pri sprejemanju tobačne zakonodaje, zaradi katere je moral odstopiti evropski komisar z Malte John Dalli.
Slovenija pustila pečat v širitveni politiki z blokado Hrvaške
Slovenija je prva je uvedla evro, igrala pomembno vlogo pri schengenski širitvi in prva predsedovala uniji, sicer pa je pustila pečat v širitveni politiki z dolgotrajno blokado Hrvaške v pristopnih pogajanjih zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj. Lani pa je polnila tuje medije, ker se je zaradi bančnih problemov znašla na robu programa pomoči.
Baltske države
Litva, Latvija in Estonija, bivše članice Sovjetske zveze, niso izstopale, dokler se ni začela ukrajinska kriza. Sedaj pa opozarjajo pred Rusijo in se zavzemajo za stroge ukrepe proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Najopaznejša je litovska predsednica Dalia Grybauskaite, bivša evropska komisarka za proračun, ki se omenja celo kot morebitna kandidatka za najvišje položaje v uniji.
Slovaška se je uprla plačevanju za Grčijo
Slovaška je bila v ospredju pozornosti na vrhuncu krize, ko se je uprla krepitvi začasnega evropskega mehanizma, torej reševanju problematičnih članic v območju evra. Vlada in opozicija sta na koncu le dosegli dogovor o krepitvi tega sklada, a je morala tedanja primerka Iveta Radičova v zameno zanj pristati na predčasne volitve.
Sindrom "poljskega vodovodarja" še ni presežen
Od začetka so se "stare" članice bale, da bo poceni "poljski vodovodar" odžrl službe Zahodnjakom. Nemčija in Avstrija sta do konca sedemletnega prehodnega obdobja zaklepali svoj trg dela za delavce iz vzhodno- in srednjeevropskih držav. Pred nekaj leti so nizozemske in belgijske skrajne stranke pozivale k bojkotu delavcev iz teh držav. Velika Britanija zahteva ukrepe proti socialnemu turizmu, češ da Vzhodnoevropejci izkoriščajo njihov socialni sistem.
Veliki pok je dodobra spremenil EU
Veliki pok je pošteno spremenil EU, saj unija petnajstih držav deluje precej drugače kot unija 25. Angleščina je pridobila pomen v primerjavi s francoščino. Osmerica vzhodno- in srednjeevropskih držav stopi skupaj v proračunskih pogajanjih, sicer pa deseterica ne oblikuje skupaj stalne koalicije.
Pogled naprej
Širitvi leta 2004 sta sledili še dve - leta 2007 sta se uniji pridružili še Bolgarija in Romunija, lani pa Hrvaška. Narava in okoliščine širitvenega procesa so se spremenile. Valovni pristop je zamenjal regatni. Navdušenje nad združevanjem po padcu železne zavese je občutno splahnelo, vlada širitvena utrujenost. A večina se vendarle še strinja, da je širitev gospodarsko in politično pozitivna. Naslednjih širitev pred letom 2020 ni pričakovati, prvi sta v vrsti Črna gora in Srbija. Islandija je dala uniji košarico, končni cilj pogajanj s Turčijo ni jasen. Ukrajinska kriza pa je dokaz, kako geopolitično pomembna je možnost nadaljnjih širitev unije, saj se je vse začelo zaradi sporazuma o krepitvi vezi med unijo in Ukrajino.